Program v prvem poglavju opisuje slovenski jedrski program, pravno formalno opredelitev radioaktivnih odpadkov, veljavno zakonodajo in mednarodne pogodbe. V drugem poglavju podaja splošne cilje in načela ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, postopke za zmanjšanje nastajanja, vnos/iznos, uvoz/izvoz in tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, zagotavljanje kadrovskih in finančnih virov, financiranje področja, mejnike programa za obdobje 2016 - 2025, pripravo programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK.
Sledi analiza stanja v tretjem poglavju za vse vrste radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva po posameznih objektih s podatki o trenutnih količinah in ocenah prihodnjih količin, vključno z radioaktivnimi odpadki iz razgradnje. Analiza stanja na področju raziskav in razvoja obravnava pereče probleme, ki se nanašajo na raziskovanje in razvoj ter na izobraževanje in usposabljanje.
S tem je povezana tudi raziskovalna in razvojna dejavnost na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. V četrtem poglavju so na podlagi analize stanja na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ob upoštevanju potreb po pravočasnem zagotavljanju pogojev za reševanje problemov, povezanih z njimi, predstavljene strategije z ukrepi za dosego ciljev za vse vrste radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva za čas veljavnost programa in tudi za daljše časovno obdobje.
Predstavljenih je 12 strategij s konkretnimi ukrepi za dosego ciljev za vsako posamezno strategijo in s predlogi tehničnih ukrepov. Določeni so roki, nosilci ukrepov in viri financiranja.
Prikazana je ocena stroškov za izvajanje ukrepov za dosego ciljev iz resolucije po posameznih področjih nacionalnega programa. Navedeni so okvirni stroški, ki bremenijo državni proračun in Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Za izvedbo celotnega programa je v naslednjem desetletnem obdobju treba zagotoviti 185,8 milijona evrov, in sicer iz dveh glavnih virov: iz Sklada za razgradnjo NEK 145,4 milijona evrov in iz državnega proračuna v vrednosti 36,5 milijona evrov. V resoluciji pa so ločeno navedena tudi sredstva za raziskave in razvoj v višini štiri milijone evrov, ki bodo zagotovljena iz obstoječih raziskovalno-razvojnih sredstev ali neposredno od uporabnikov.
Zadnji del resolucije je namenjen komuniciranju, izobraževanju in poročanju, opredeljen pa je tudi način sodelovanja in obveščanja javnosti pri odločanju na tem področju. Navedena je odgovornost posameznih akterjev za izvajanje nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Opredeljeno je spremljanje napredka pri izvajanju nacionalnega programa, ki se zagotovi z vsakoletnim preverjanjem stanja izvajanja programa. Organ, pristojen za jedrsko varnost, enkrat letno zbere informacije od posameznih izvajalcev strategije in jih vključi v letno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki ga vlada predloži državnemu zboru, so še sporočili z okoljskega ministrstva.