Na pobudo Občine Brežice so se 2. marca o 2016 v Letalskem centru Cerklje sestali minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ministrica za obrambo Andreja Katič, župana občin Krško in Brežice in drugi, so sporočili iz ZEG. Govorili so o uporabi letališča Cerklje ob Krki, širitvi vojaškega letališča za civilne potrebe in o nadaljnji razvoju letališča s projektom nacionalnega Gospodarsko središče Feniks. Med drugim je minister Počivalšek izjavil, »da je lega letališča fantastična za civilno letalski del in tudi za nadgradnjo v poslovno -gospodarskem smislu«.
V ZEG trdijo, da so ob tem zanemarjeni okoljski vidik in varnostne posledice za kakovost življenja v Posavju.
Kako so obrazložili takšno oceno? »V ZEG nismo v pristojnih državnih vladnih inštitucijah, Letalski zvezi Slovenije, AA in medijih zasledili nič o vplivih letalskega prometa na onesnaženost zraka. ZEG resno opozarja, da sodi zračni promet v isto kategorijo onesnaževanja kot potniški in tovorni promet.
Na običajen zimski dan leti nad Slovenijo 600 letal, na vrhuncu sezone pa med 1.200 do 1.500. Velik del onesnaženega zraka in ogljikovega dioksida lahko pripišemo prav letalskemu prometu. Izgorevanje kerozina povzroča v veliki meri nastanek tople grede v atmosferi.
Druga negativna posledica izpušnih letalskih plinov je zmanjševanje ozonske plasti, s tem naraščanje zemeljske temperature in klimatske spremembe. Onesnaževanja zraka zaradi izpušnih plinov iz letalstva ni ustrezno vključeno v številne okoljske dokumente, tudi ne v predlog dokumenta pariške podnebne konference.
Hrup kot oblika onesnaževanja okolja je drugi velik problem letalstva. Letališče v Cerkljah ukleščeno v gosto poseljeno urbano naselje in pokrajino.
Številni občani in naravovarstveniki v Posavju in na Kozjanskem vsako leto opozarjajo na okoljski problem letalskih koridorjev. Koridorji tečejo preko biotsko razglašenega Regijskega kozjanskega parka. Pogosti so tudi preleti vojaških letal in helikopterjev. Še vedno se dogaja, da v času parjenja zaščitene žabe plavice preletavajo Krakovski gozd vojaški helikopterji in letala. Pred leti je bivša obrambna ministrica Jelušičeva na predlog ZEG znala prisluhniti temu okoljskemu problemu.
Na uvodoma omenjenem sestanku so manjkali predstavniki ministrstva za okolje in prostor oziroma ARSO in Urada RS za jedrsko varnost. V najbolj zgodnji fazo vključevanja javnosti v postopek izbora lokacije za civilno letališče in projekt Feniks ponovno ni bila povabljena zainteresirana javnost in občani. Pridobivanje družbenega soglasja zajema sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, predstavniki strokovne javnosti, posebnimi skupinami javnosti ter tudi s splošno javnostjo. Po ZEG znanih podatkih projekt temeljijo podatki, pridobljeni v začetnih stopnjah vrednotenja prostora in morebitne varnosti in ogroženosti prebivalstva, le na kabinetnih raziskavah.
V ZEG so bili presenečeni nad izjavo ministrice Andreje Katič, »ki je zatrdila, da je MORS realiziral vse v preteklosti dogovorjene obveznosti«. Ministrstvo za obrambo je zadnjih letih pozabilo na sodelovanje slovenske vojske s civilnim prebivalstvom in okoljskimi NVO na področju varovanja okolja.
Pred sprejetjem odločitve za a projekt bo potrebno dati javne in strokovne odgovore na:
●Okoljske vidike širitve letališča: večji hrup, tresljaji objektov ob pristajanju in vzletanju večjih letal, emisije, svetlobno onesnaževanje, vplivi na podtalnico.
●Varnostne vplive obstoječega vojaškega in civilnega letališča: načrtovana teroristična dejanja in letalske nesreče na oziroma v bližini jedrskega objekta NEK in NSRAO in s tem ogrožena jedrska varnost .
V ZEG zato odločno nasprotujejo morebitni novogradnji civilnega letališča v Cerkljah ob Krki , posebej pa dodatni širitvi nadomestnega vojaškega NATO letališča v Cerkljah ob Krki. Približno dva kilometrska nova pristajalna steza bi se močno približala jedrskemu objektu NEK, morebitni novogradnji NEK 2 in bodočemu odlagališču jedrskih odpadkov NSRAO v Vrbini.
Prevelika frekvenca civilnih in vojaških letal na obrobju zaščitenega območja parka bi ovirala razvoj mehkega in eko turizma v regiji, Term Čatež in Olimja in biokmetovanja ter ogrozila varnost NEK Krško, odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini,« so sporočili iz ZEG.
