[O visoki slovenski uvrstitvi pri naložbah v pametna omrežja smo poročali že lani.]
Japonsko-slovenski projekt pametnih omrežij teče naprej, je še živ, večjih težav ne pričakujem, je o tako imenovanem projektu Nedo povedal Papič. Zdaj smo v zadnji tretjini projekta, pa je dodal direktor Elektra ljubljane Andrej Ribič. Dodajamo še nekatere misli, izrečene v pogovoru ob okrogli mizi.
"Distribucija mora postati bolj učinkovita," je povedal direktor Elektro Primorske Uroš Blažica in nadaljeval: "Pri tem pomaga tudi drugačen način izvajanja gospodarske javne službe in tudi racionalnejša raba sredstev."
Že 26 tisoč kilometrov omrežja je pod zemljo, je postregel s podatkom direktor Elektra Maribor Boris Sovič.
Velik problem bi bil spodbuditi gospodinjstva za nakup velikih baterij za hranjenje energije, je menil Rade Knežević z Elektra Celje. Slovenija bi lahko dala svoj del pri razvoju takšnih baterij. Treba pa bi se bilo osredotočiti na dva ali tri segmente. Pri nas smo razvrednotili problem porabe v konicah.
Pametna omrežja potrebujejo tudi pameten tarifni sistem, je povedal Sovič. Potrebujemo sisteme, ki bodo uporabnike spodbujale. Agencija za energijo se loteva prenove sistema.
Ne izpolnjujemo pogoja pametnega upravljanja, je dodal Ribič.
V Evropi se pripravlja nova zasnova trga z električno energijo. Luč sveta bo ugledala konec leta, je napovedal direktor Elektra Gorenjske Bojan Luskovec. Trgi bodo bolj prožni. V Sloveniji je že okoli 70 odstotkov montiranih pametnih števcev odpreti pa se mora tarifni del. Šibki smo pri obveščanju odjemalcev, je menil Luskovec.
Distribucije sodelujemo, nismo tekmice, spodbujamo drug drugega k boljšim dosežkom, je menil Ribič. Distribucije moti SODO, ki je umetna tvorba, Ribič upa, da bo ta status urejen.
Ustanove, ki bi nam pomagale pri premiku z mrtve točke, delujejo prepočasi, je povedal Knežević. Postavitev dinamične tarife po njegovem mnenju ne bi smela biti prevelik problem. Dokler jih ni, je težko motivirati odjemalca, kar je tudi največji problem pri uveljavljanju pametnih omrežij.
Velika podjetja, Siemens, Schneider Electric, ABB in druga veliko vlagajo v pametna omrežja, je naštel Papič. Pri nas manjka poslovni model. Glavna ovira za razvoj pametnih omrežij je odziv odjemalcev. Če vedo, kakšno korist bodo imeli od storitve, se bodo takoj odzvali. Pred leti je imel TAB iz Mežice akumulatorski sistem, s katerim je varčeval pri odjemu v konicah. Takrat je tarifni sistem to spodbujal.
"Moja mama je vedno likala, ko je bila poceni elektrika, takrat je bil sistem takšen, da je to spodbujal," je še pribil Papič.
Distribucijska podjetja so pred velikimi izzivi: integracija razpršenih virov, električnih avtomobilov, hranilnikov energije. Izzivom so kos, je prepričan Sovič. Realizacija električnega transporta ob predpostavki znižanja omrežnine pa ni izvedljiva.
Če bo prišlo do ekspanzije neto meritev, bomo morali pozornost usmeriti vanj, da bomo omogočili vključitev številnih proizvajalcev; če bomo s spodbudami povzročili številne nakupe električnih avtov, bo to dobro za Revoz, a obremenilno za omrežje, je dodal Luskovec.
Naše omrežje ni pripravljeno, da bi bila jutri vsa vozila električna, drugo pa je, če se bo to zgodilo leta 2050. Na to moramo biti pripravljeni in predvideti vnaprej sredstva in vire, je nadaljeval Blažica.
"Naše mame so likale ob isti uri, naše partnerke manj likajo, morda likamo mi, a vsi ne likamo ob isti uri, ker so se naše navade spremenile. To kaže, da moramo spremljati, kako se spreminjajo navade," je bil slikovit Blažica.
Napaka je bila, da je v energetski zakon prišlo določilo, ki operaterju omrežja omogoča postavljanje polnilnic. To je tržna dejavnost, je opozoril Ribič.
Kakovost našega omrežja ni primerljiva s kakovostjo nemškega ali omrežja podobne države, je ocenil Knežević. Slovensko omrežje je treba dograjevati, ob tem pa je omrežnina politično vprašanje, manjšinski delničarji pa želijo dividende.
Bojim se četrtka, ko je spet napovedana stavka. Prosim odločevalce, da nas povabijo zraven, pa je ob koncu okrogle mize povedal Luskovec.
