Poslanci so danes obravnavali predlog stališča Slovenije do predloga sklepa sveta EU o podpisu pariškega sporazuma, sprejetega decembra lani na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. V mnenju, ki ga je predstavila ministrica za okolje Irena Majcen, je izražena podpora oceni EU, da sporazum predstavlja "ambiciozen, a nujen načrt na poti v trajnostni razvoj in nizkoogljično družbo".
EU je države pozvala, naj se slovesnega podpisa sporazuma v New Yorku udeležijo najvišji predstavniki političnega vrha. Slovenijo bo na podpisu tako zastopal Cerar. Nato pa bo potrebno čim prej izpeljati proces ratifikacije in pripraviti izvedbene dokumente, da bo sporazum mogoče začeti izvajati z letom 2020.
Majcnova je znova poudarila, da si bo Slovenija na ravni EU prizadevala za pošteno porazdelitev nalog in obveznosti med državami članicami ob upoštevanju njihovih posebnosti. Pri tem naša država s svojim gozdnim bogastvom cilja predvsem na upoštevanje ponorov.
Poslanci so zaveze Slovenije na področju okolja sicer pozdravili, ob tem pa izrekli nekaj opozoril. Anton Danilo Ranc (SMC) je tako želel vedeti, ali bo vlada les v prihodnje obravnavala kot kurivo, s čimer se sprošča ogljikov dioksid, ali bolj kot gradbeni material.
Violeta Tomić (ZL) je poudarila, da so cilji v pariškem sporazumu sicer ambiciozni, zaveze držav pa ne. Opozorila je na vprašanje, kako bo z ratifikacijami s strani največjih onesnaževalk, še posebej ZDA po predsedniških volitvah. Opozorila je tudi na številne slovenske okoljsko zgrešene projekte, kot je šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ter na izogibanje sodelovanju, kot to nakazuje besedilo o posebnostih posameznih članic.
Tomićeva je bila kritična tudi do dejstva, da vlada še ni predstavila nobenih konkretnih ukrepov. Tu bi lahko po njenem pokazali več samoiniciativnosti, a je za vlado očitno bolj pomembno, da se Cerar udeleži slovesnega podpisa v New Yorku, kot pa da se čim prej sprejmejo ukrepi za zmanjšanje izpustov, je ocenila.
Franc Laj (NP) se je strinjal, da moramo prevzeti odgovornost za to, v kakšnem okolju bodo živeli naši zanamci. Izrazil je skrb, da so največja gospodarstva pariški sporazum podpisala s figo v žepu.
Slovenija bi morala po njegovem prepričanju podpore usmeriti v dvig na višjo tehnološko raven. Več bi med drugim morala iztržiti od škodljivega tranzitnega prometa in vlagati v preventivo.
Predsednik odbora Igor Zorčič (SMC) pa je opozoril še na dejstvo, da se EU in ZDA trenutno pogajata o prostotrgovinskem sporazumu. Če ZDA pariškega podnebnega sporazuma ne bi ratificirale, bi to lahko pomenilo konkurenčno prednost za ameriško stran, saj bi bile evropske države zavezane višjim okoljskim standardom, je dejal.
Ministrica Majcnova je sicer menila, da se je svet začel zavedati, da je na področju podnebnih sprememb nekaj treba ukreniti. V Parizu je bilo veliko optimizma in ni razloga, da smo pesimisti še pred podpisom in preden začnejo teči postopki ratifikacije, je dejala poslancem.
Slovenija pa na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov že ukrepa, je še zagotovila. Prek Eko sklada na primer spodbuja energetsko sanacijo stavb, spodbuja nakupe okolju prijaznih vozil, vlaga v širjenje mreže polnilnic za električna vozila ter spodbuja uporabo javnega prevoza. Vprašanja uporabe lesa se je, kot je poudarila, lotila resno, tudi z ustanovitvijo družbe za upravljanje z državnimi gozdovi.
Klemen Grebenšek z ministrstva za infrastrukturo pa je spomnil, da je energetski koncept Slovenije v pripravi in da so v tej fazi dobrodošle vse pripombe, pomisleki in usmeritve.
