Med cilji programa so preprečevanje škodljivih učinkov na ljudi, živali in rasline, ohranjanje naravnih virov, zmanjševanje onesnaženja zraka in drugi.
Slovenija s prenosom direktive z odpadki zamuja, o tem je morala poročati že Evropski komisiji. Osnutek programa je šel decembra v javno obravnavo, a je bil nedodelan. Nanj je prišlo 46 dopisov. Januarja sta bili dve javni posvetovanji. Javna obravnava je bila končana 3. marca, danes bo objavljena nova različica programa, ki pa bo še dodelana.
V Evropi ustvarimo približno 1.500 kilogramov odpadkov na prebivalca, Slovenija je v evropskem povprečju. V Sloveniji je še veliko gradbenih odpadkov, petina pa je komunalnih. Predelamo 75 odstotkov odpadkov.
V Sloveniji je devet odlagališč nenevarnih odpadkov.
Količina gradbenih odpadkov je pri nas močno upadla v letih 2011 in 2012. Do 2020 je treba doseči cilj po katerem bo za ponovno uporabo in recikliranje pripravljenih na najmanj 70 odstotkov gradbenih odpadkov.
Ukrepanje bo potrebno pri azbestnih odpadkih. Do 2030 bodo po predvidevanjih vsa pospravljena, odvisno pa je tudi od hitrosti menjave streh in izolacij. Za odstranjevanje azbestnih kritin in plošč je izdano 175 dovoljenj.
Po oceni nastane na leto okoli 30 tisoč izrabljenih vozil, zajame pa se jih šest tisoč. Ni povsem jasno, od kod razlika. Delovna skupina je pripravila osnutek zakona, ki bo urejal to problematiko.
V pripravi so strokovne podlage za prenovo sistema okoljskih dajatev. Podlage bodo uporabljene pri pripravi novega Zakonu o varstvu okolja, ki bi predvidoma sprejet marca prihodnje leto.
Nekatere okoljske dajatve:
-dajatve za odpadno embalažo in odpadne sveče
-dajatve za izrabljene gume,
-dajatev zaradi izrabljenih vozil,
-dajtev zaradi nastajanja odpadne elektronske opreme, nastane je okoli 8.000 ton,
-uredba zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih.
V novem svežnju Evropske komisije je določeno, da se reciklira 65 odstotkov komunalnih odpadkov, kar pa ni nujno blažji ukrep od dosedanjega, ker je spremenjena opredelitev.
