»V Sloveniji naj bi bilo 60 tisoč odpadnih avtomobilov, predelamo pa jih od šest do osem tisoč. Kje so ostali? Čez mejo v Avstriji in na Madžarskem, tam se da vse prodati brez davčnih in dohodninskih obveznosti,« je opozorila Brigita Šarc, vodja sektorja ekologije in tehnologije na Dinosu, na današnji konferenci Okolje in odpadki 2016
Kdaj je avto zavržen?
»Če lastnik avtomobila avto zavrže, naredi to zastonj, če pa ga proda komu, ki se ukvarja z zavrženimi avtomobili in dobi na primer sto evrov, vozilo še ni zavrženo. Zavrže ga šele novi lastnik, ki ga odpelje na primer v Avstrijo in ga tam zavrže,« se je navezal inšpektor Vladimir Kaiser z inšpektorata za okolje in prostor.
Zbiranje odpadnega papirja je nezakonito
Na dogodku, ki ga je pripravila Založba Forum Media, so govorili še na drugih težavah pri ravnanju z odpadki. Kaiser je opozoril na nesmisel: »Otroke učijo, da je treba zbirati odpadke. Če pa gledamo po črki zakona, je zbiranje odpadnega papirja in drugih odpadkov na primer v šolah, v nasprotju s predpisi. Učence in dijake učimo, da zbirajo odpadke, ko pa to počnejo odrasli, jih moramo pa preganjati.«
Prepovedali bi sežig reciklabilnih odpadkov
Sežig in odlaganje je treba omejiti in prepovedati. Reciklabilni odpadki, torej tisti, ki jih lahko uporabimo, ne smejo v sežig. Na okoljskem ministrstvu bodo skušali takšen sežig v prihodnosti preprečiti. Glede ravnanja z odpadki pa je treba na novo opredeliti pogoje za nosilce skupnih sistemov, urediti obseg njihovega poslovanja, lastniške povezave s podjetji, ki se ukvarjajo z zbiranjem in obdelavo podatkov.
Tako je povzel odgovore okoljskega ministrstva na vprašanje, ali bo Slovenija dopolnila zdajšnje sheme ravnanja z odpadki in uredila zadeve glede centrov za ravnanje z odpadki Peter Novak, direktor družbe Energotech. Novak je dobil odgovore ministrstva pisno, prebral pa jih je med vodenjem okrogle mize na dogodku.
Ekodizajn boljši od krožnega gospodarstva
Kateri koncept je za industrijo najboljši pri obvladovanju odpadkov, je vprašal Novak. »Ekodizajn,« je izstrelila Vilma Fece, vodja službe za varstvo okolja v Gorenju in pojasnila: »To je edini model, ki prinese rezultat pri ravnanju z odpadki tudi na koncu. Ne zero waste, ne trajnostni razvoj in tudi ne krožno gospodarstvo. Govorim iz prakse, pri izdelavi gospodinjskih aparatov temeljito razmisliš, kaj boš uporabil pri izdelavi izdelka. Kakšne surovine, kakšne lastnosti bodo imele surovine in posledično, kakšen bo vpliv na varstvo okolja, vključno z odpadki pri proizvodnji. Še bolj pomembno pa je, da odpadek nastane takrat, ko izgubi osnovno funkcijo.«
Za 99 odstotkov zmanjšali komunalne odpadke
Eko dizajn pomeni, da podjetje naredi na primer hladilnik za 20 let ali pa štedilnik za 25 let. Je to za industrijo slabo? »To ni slabo, to je lahko tudi prednost, takšno življenjsko dobo bomo uvajali tisti, ki imamo ISO 14001. To je sestavni del ekodizajniranja. Jasno bomo opredelili, kako bomo zmanjšali količino odpadkov z vhodnimi surovinami in tehnološkimi procesi. Slovenska industrija je pri tem uspešna. V Gorenju smo v 19 letih od uvedbe sistema 14001 zmanjšali nastajanje komunalnih odpadkov na en naš izdelan aparat za 99 odstotkov, nevarne odpadke pa za 91 odstotkov,« je še povedala Fecetova.
[Več člankov o ravnanju z odpadki v rubriki Odpadki portala Financ Okolje in energija.]
