Kot je danes objavil evropski statistični urad Eurostat, se je v zadnjem desetletju obseg okoljskih davkov v EU zvišal - leta 2004 je znašal 282 milijard evrov, delež teh prihodkov v celotnih davčnih prihodkih in socialnih prispevkih pa se je znižal - leta 2004 je bil pri 6,8 odstotka.
Delež okoljskih davkov v celotnih prihodkih od davkov in socialnih prispevkov je eden kazalnikov v osrednji evropski pobudi za bolj učinkovito rabo virov, strategiji Evropa 2020. Cilj je, da bi ta delež do leta 2020 dosegel vsaj 10 odstotkov.
Delež okoljskih davkov med vsemi davki in socialnimi prispevki je po državah EU precej različen. Nad 10 odstotki je bil leta 2014 v Sloveniji (10,6 odstotka), na Hrvaškem (10,5 odstotka) in v Grčiji (10,2 odstotka), visok delež so imele tudi Bolgarija (9,8 odstotka) in Latvija (9,3 odstotka) ter Ciper in Nizozemska (po 9 odstotkov). Najnižji delež so imele Belgija in Francija (po 4,5 odstotka) ter Nemčija, Luksemburg in Švedska (po 5,2 odstotka).
Med letoma 2004 in 2014 se je obseg pobranih okoljskih davkov povečal v vseh članicah EU z izjemo Portugalske, delež teh davkov v celotnih davčnih prihodkih pa se je v večini članic znižal, najbolj na Cipru (z 12,3 odstotka leta 2004 na devet odstotkov). Delež se je zvišal v sedmih članicah, najbolj v Grčiji (za 3,3 odstotne točke) in Sloveniji (za 1,9 odstotne točke).
V Sloveniji je bilo leta 2004 pobranih za 900 milijonov evrov, leta 2014 pa za 1,45 milijarde evrov okoljskih davkov. Delež teh davkov med vsemi davki in socialnimi prispevki se je povečal z 8,7 odstotka leta 2004 na 10,6 odstotka leta 2014.
Največji delež med okoljskimi davki v EU so predstavljali davki na energijo (76,5 odstotka), sledili so davki na transport (19,9 odstotka) ter davki na onesnaževanje in rabo virov (3,6 odstotka).
V vseh članicah so davki na energijo predstavljali daleč največji delež, še posebej izrazit pomen pa so imeli v Litvi (93,8 odstotka) ter na Češkem (92,6 odstotka) in v Luksemburgu (92,2 odstotka). Davki na transport so bili v vseh članicah razen Estonije na drugem mestu; vsaj tretjinski delež so predstavljali na Malti (40,6 odstotka), Irskem (37,9 odstotka), Danskem (36,6 odstotka), v Avstriji (36 odstotkov) in v Belgiji (34 odstotkov). Davki na onesnaženje in rabo virov so predstavljali manjše deleže; prek desetine je bil delež na Hrvaškem (17,4 odstotka), Nizozemskem (13,8 odstotka) ter v Estoniji (10,9 odstotka) in Sloveniji (10,8 odstotka).
Okoljski davek je opredeljen kot davek, katerega davčna osnova je fizična enota (ali njen ekvivalent) nečesa, kar ima dokazan, specifičen negativen učinek na okolje, navaja Eurostat in poudarja, da je davek na dodano vrednost izključen iz nabora okoljskih davkov. Za analitične namene so okoljski davki razdeljeni v štiri kategorije: davki na energijo (vključno s taksami za CO2), davki na transport, davki na onesnaženje in davki na rabo virov. Zadnji dve kategoriji sta zaradi majhnega obsega upoštevani kot ena kategorija.
[Več člankov o okoljskih vprašanjih v rubriki Trajnostni razvoj portala Financ Okolje in energija.]
