V Eurostatu so sporni tvit naslovili Okoljski davki: najvišji v Sloveniji, na Hrvaškem in v Grčiji, najnižji pa v Belgiji in Franciji. Takšen naslov pa ne drži.
Environment taxes: highest in Slovenia, Croatia, Greece; lowest in Belgium, France #Eurostat t.co/C0HP7AeyKi pic.twitter.com/5jwnTdqPMU-- EU_Eurostat (@EU_Eurostat) April 22, 2016
Graf namreč ne prikazuje na primer davčnih stopenj, pač pa delež pobranih okoljskih davkov med vsemi pobranimi davki in prispevki v državah članicah. To je pojasnjeno v grafu in tudi v izjavi za javnost, kjer so podrobneje razložili podatke.
Zakaj gre v primeru Slovenije? Razmeroma visoki prihodki proračuna od okoljskih davkov so pri nas predvsem posledica obsežne rabe energije, zlasti v prometu, smo zapisali v petek, ko je Eurostat objavil podatke.
Največji delež takšnih proračunskih prihodkov prinašajo prihodki od davkov na pogonsko gorivo. Takšni davki so pri nas pomenili tri četrtine vseh prihodkov iz naslova okoljskih davkov, kar je največ v EU, smo poročali lani novembra.
Razmeroma visoki prihodki od okoljskih davkov v Sloveniji so predvsem posledica obsežne rabe energije, zlasti v prometu, so že pred časom zapisali v Umarju in dodali, da so stroške od okoljskih davkov večinoma plačala gospodinjstva. Tudi večino oziroma 65 odstotkov davkov na transport so plačala gospodinjstva. Vpliv okoljskih davkov na najbolj izvozno usmerjen del gospodarstva je majhen. Izjema so davki na energijo, pri katerih pa večji del pomenijo, kot smo zapisali, davki na transport, so še zapisali na Umarju.
