Ali bomo izkoristili takšne trditve, kakršno je pred leti izrekel David Attenborough, eden najpomembnejših biologov na svetu, ki bi na svojo osebno Noetovo barko prinesel tudi človeško ribico kot eno od desetih ogroženih živalskih vrst, se je vprašal Batagelj in dodal: »Upamo, da nam bo uspelo pripeljati Attenborougha v Postojno.«
In ne samo njega. Novica o človeški ribici se je pojavila hkrati z novico o oskarju, ki ga je dobil Leonardo DiCaprio, znan po svoji okoljski naravnanosti. »Novici sta tistega dne tekmovali po všečkih. Naša želja je, da bi pripeljali tudi DiCapria. Ne vemo pa, kdaj,« je še dodal Batagelj.
Zgodba o človeški ribici je bistveno širša, je razmišljal Batagelj. Na enega od elementov zgodbe so opozorili v reviji New Yorker, kjer upajo, da se bodo človeške ribice ohranile. V nasprotnem bo Slovenija poznana kot dežela, kjer so nekoč živele človeške ribice, so zapisali. V Postojnski jami pa pravijo: »Skrb za to je predvsem naša. Človeška ribica je namreč tudi zgodba o odnosu do okolja. Ribica zahteva čisto vodo tudi na površju. Bolj kot je voda onesnažena, bolj se pomika v podzemlje. To je sporočilo, ki ga želimo dati vsem.«
Komunikacija o človeški ribici je bila izvrstno organizirana. Delali so po 24 ur na dan: »Ko nekdo piše iz Amerike in želi dobiti informacijo, ne odgovoriš v enem dnevu, pač pa v nekaj urah. Kampanjo smo delali sami. Novico smo v istem trenutku dali vsem slovenskim medijem, če bi jo pogledali.«
Z dvo- ali tridnevnim zamikom so jo načrtno spravili na znanstvene strani portalov velikih medijskih hiš. V Timesu je bila najprej objavljena v rubriki Science, ker pa je bila najbolj brana novica, so jo preselili na osrednjo stran. Podobno prek znanstvene strani je šla novica tudi pri BBC. »Tu ni bilo slučajev, kot bi morda kdo misli, da nekaj pošlješ in ti objavijo. Iskali smo ljudi, ki imajo afiniteto do biologije in so povedali svoje mnenje. Vsi mediji so novico preverili, preverili so tudi to, ali je novica pomembna.«
»Leta 2013 je bila ena od ribic breja, a se je končalo tako, da ni nihče vedel tega. Tudi zato, ker ni nihče znal delati s tem. Takrat smo se odločili, da bomo zaposlili dva biologa za primer, če bomo še kdaj imeli kakšno brejo človeško ribico. Zgodilo se je po dveh letih. Ni nas našlo nepripravljene, da ne bi vedeli, kaj je treba narediti. Če hočemo v Sloveniji delat zgodbe, moramo vedeti, kdaj je trenutek, ko zgodba nastane in jo moraš speljati. Pri tem ni časa. Ko gre mimo, je mimo,« je povedal Batagelj.
»Rojstvo zmajevega mladiča bo zgodba, ki bo prinesla veliko pozornost Sloveniji in turistični podobi Slovenije,« je napovedal predsednik uprave.
Dodajmo, da se je iz občinstva se je oglasil poslušalec, ki je bil v tistem času v Strasbourgu. Povedal je, da je bil ta dan na prvem programu francoske televizije prispevek iz Postojnske jame dolg tri minute in pol, prispevek o bruseljskem napadu pa približno dve minuti in pol. Francoska televizija je imela 17 prispevkov o človeški ribici, španska 11, nemška osrednja televizijska postaja devet, italijanski RAI ena, dva in tri pa 34 prispevkov. »V pogovoru s predstavniki evropskih medijev smo ugotavljali, da smo pojavljanje človeške ribice slabo izkoristili. Ekipa iz Postojne se je sama trudila in poslala informacijo v svet. Tuji novinarji so povedali, da so dobili vse prispevke od njih. Človeško ribico lahko uporabimo tudi tako, da izpostavimo Slovenijo kot eno od držav, ki ima največje kapacitete pitne vode,« je še razmišljal poslušalec na sredinem Postojnskem forumu.
[Več člankov o okolju v rubriki Trajnostni razvoj portala Financ Okolje in energija.]
