Slovenija za trajnostni urbani razvoj za obdobje 2014-2020 namenja 117 milijonov evrov, s poudarkom na ukrepih celovite urbane prenove. Prenova je potrebna, saj je bilo 70 odstotkov skupnih površin stanovanjskih stavb in 60 odstotkov skupnih površin nestanovanjskih stavb zgrajenih pred letom 1985, je na današnjem posvetu v Ljubljani, ki poteka v okviru Zelenega tedna, poudarila državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Lidija Stebernak.
Pojasnila je, da bo Slovenija do leta 2030 za spodbudo za energetsko prenovo stavb namenila 6,7 milijarde evrov, kar predstavlja med 350 in 450 milijoni evrov naložb letno.
Tudi sama je poudarila nujnost, da se prenove izvajajo celovito in trajnostno, saj bomo le tako povečali kakovost bivalnega prostora in okrepili konkurenčnost gradbeništva. "Letos aktivno pripravljamo koncept trajnostne gradnje stavb, za kar prav sedaj oblikujemo kriterije. Posvet je priložnost, da se vzpostavi vlogo in prednosti pri trajnostni gradnji in prenovi," je še dejala sekretarka.
Jože Rener iz zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala je opozoril na izjemna nihanja v gradbeništvu pri nas, kar je za gospodarstvo zelo neugodno, sploh za zaposlene. "Ne moremo ujeti stabilnega obsega za delovanje panoge. Nimamo nacionalne strategije za gradnjo stanovanj, ocene o bodočem obsegu energetske sanacije stavb pa so nekonsistentne," je dejal.
Sabina Jordan iz Zavoda za gradbeništvo je opozorila, da je treba pri načrtovanju prenov najprej upoštevati stanje stavbe ter stavbo pred prenovo oceniti z vidika mehanske odpornosti, statične ustreznosti, potresne varnosti ipd. Prepričana je, da je pomemben korak pri prenovi zmanjšanje porabe energije, ne samo za obratovanje, pač pa tudi energijo, ki je vgrajena v materiale, ki so vključeni v prenovo.
Da je v pri prenovi treba gledati v prvi vrsti na uporabnika stavbe in njegovo bivalno udobje, pa je poudarila Nina Močnik iz podjetja Velux. Bivalno udobje določa več parametrov - toplotni, akustični, kakovost zraka in vizualen. Pri slednjem je Močnikova izpostavila pomen naravne osvetlitve, ki je pomembna tudi z vidika toplotnih kot osvetlitvenih prihrankov.
Pri načrtovanju prenove naj bo izhodišče udobje in zdravje uporabnika, ne le številke o prihrankih. "Dodatna izolacija na fasadi in trojna zasteklitev zmanjša naravno osvetlitev za 30 odstotkov. Integralna ocena udobja igralnic v vrtcih kaže, da je to slabo. Svetloba je za odrasle in otroke izjemnega pomena, saj ima učinke pri učnih, bralnih sposobnostih, boljšem počutju otrok in zaposlenih. Pri zdravi notranji klimi se delovna učinkovitost poveča za 15 odstotkov," je izpostavila.
Predavateljica na fakulteti za arhitekturo Maruša Zorc se je strinjala z Močnikov, da je treba dati v ospredje človeka. Posebno občutljivost pa da je treba upoštevati tudi inštalacijski prenovi in arhitekturni vrednosti stavbe, da se te ohranijo ali nadgradijo. Zavzema se za ohranjanje identitete našega prostora, ki obenem sledi razvoju, pogreša pa predvsem pomembna mojstrska znanja, ki so jih imeli nekoč mojstri, tako v arhitekturi kot gradbeništvu.
Zorčeva priznava, da je prenova objektov kulturne dediščine kompleksen proces, ki vključuje veliko strokovnjakov in veliko predpisov. "Koristil bi nam neki pristojni organ, ki bi nam pomagal. Manjkajo pa nam tudi mojstri, ki bi znali delati stare omete, stara okna. Že srednješolce bi morali izobraževati, da bi znali sami prenoviti staro hišo," je menila.
Tomaž Krištof iz Studia Krištof arhitekti je spomnil, da so v starih večstanovanjskih stavbah stanovanja povečini premajhna, nefunkcionalna, mnoge niso potresno varne (sploh pred letom 1963), še najmanj pa energetsko varčne. Opozoril je, da prav v stanovanjskih blokih, ki bi jih morali najširše prenavljati, živijo ljudje, ki si to najtežje privoščijo. Predstavil je projekt obnove takega bloka, ki predvideva volumensko razširitev bloka, kar poveča stanovanjsko površino in okrepi stabilnost stavbe, blok pa bodo zvišali tudi za eno nadstropje. Prodaja stanovanj v zgornjem nadstropju bi tako povečini pokrila stroške prenove stavbe.
[Več člankov o trajnostnem delovanju v rubriki Trajnostni razvoj portala Financ Okolje in energija.]