Ministrstvo bo po načrtih osnutek dokumenta, ki bo dorekel vizijo, poslanstvo in poglavitne cilje energetike do leta 2035 s pogledom do 2055, pripravilo do konca leta, sledila bo še ena javna razprava, nato pa sprejemanje na vladi in v DZ.
Kot je pojasnil Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, ki je izdalo zbornik, strokovnjaki, ki so prispevali svoja mnenja, ne želijo pripravljati energetskega koncepta, temveč le pomagati ministrstvu z usmeritvami. "Ne pišemo energetskega koncepta, ampak skušamo pomagati, da Slovenija čim prej dobi ta dokument," je poudaril.
Ribiča sicer žalosti, da država še nima strateškega dokumenta s področja energetike, zato je pozval k pospešitvi priprave osnutka.
Svoja videnja o prihodnosti energetike so v zborniku prispevali Dušan Plut, Peter Kralj, Marjan Drmota, Nina Štros, Dušan Florjančič, Natan Bernot, Janez Zakonjšek in Robert Golob.
Plut se zavzema za trajnostno sonaravno vizijo slovenske energetike. Imamo naravne potenciale in geografske možnosti, zato je za Slovenijo pomembno, da gre po poti alternativnega in decentraliziranega razvoja, je dodal.
Slovenija je na prelomnici in se mora odločiti, po kateri poti razvoja energetike bo šla, je poudaril Kralj in dodal, da gredo razvite države v smeri obnovljivih virov energije - te je treba po njegovi oceni obravnavati celostno.
V Greenpeaceu so medtem opozorili, da so eden največjih izzivov sedanjega časa podnebne spremembe, te pa je mogoče rešiti s 100-odstotno zavezanostjo k obnovljivim virom energije, je prispevek Štrosove povzel Dejan Savić iz omenjene nevladne organizacije. Tam so sicer mnenja, da je prehod k 100-odstotno obnovljivi energiji do leta 2050 mogoč.
Florjančič je poudaril, da imajo alternativni viri prihodnost, saj gredo raziskave in razvoj naprej in to omogočajo. Slovenija lahko velik del alternativnih virov pokrije s hidroelektrarnami.
Bernot je ocenil, da doslej še noben strateški dokument na področju energetike ni prinesel rešitev, ampak je dodatno prinesel teževe, kot je npr. šesti blok v Šoštanju - zaradi tega nas bo "še bolela glava".
Medtem ko veliko govorimo o elektromobilnosti, je treba upoštevati, da bo poraba električne energije s tem narasla, tako bo treba to elektriko zagotoviti, pri tem pa upoštevati, kaj nam posamezni vir zagotavlja, je dejal Zakonjšek.
Golob je zbranim predstavil dobro in slabo novico: slaba je ta, da se ne omizje ne politika ne bosta poenotila v kratkem času, dobra pa je ta, da to za energijo sploh ni pomembno. Energetska preobrazba se bo po njegovih besedah zgodila v vsakem primeru, glavna dilema pa je ravnovesje med centralnim in demokratičnim sistemom - tehtnica se močno nagiba v korist demokratičnega sistema, to omogočajo tehnologije.
[Več člankov o dogajanju v energetiki v rubriki Elektrika portala Financ Okolje in energija.]
