Projekt izgradnje terminala za utekočinjen zemeljski plin oz. LNG terminala na otoku Krku ima štiri faze, prva pa predvideva plavajoči terminal. Gre za ladjo, na kateri bodo skladiščili in uplinili plin, je pojasnil minister za gospodarstvo Tomislav Panenić.
Kot je poudaril, se bodo osredotočili na izgradnjo plavajočega terminala, ker za kopenski terminal na otoku Krku potrebujejo več časa. Po izgradnji prve faze bodo sledile analize, ali bo treba nadaljevati z ostalimi fazami, ki predvidevajo kopenski terminal na otoku Krku in plinovode.
Orešković upa, da bodo v naslednjih dveh ali treh mesecih podpisali pogodbe z investitorji v plavajoči terminal. Imena potencialnih investitorjev medtem še niso uradno objavljena.
Časnik Novi list je nedavno poročal, da bo skupina neimenovanih svetovnih družb predlagala izgradnjo plavajočega terminala v Plominskem zalivu v hrvaški Istri namesto ob otoku Krku. Ob tem so v časniku spomnili, da je hrvaška vlada pred kratkim ustavila projekt izgradnje nove termoelektrarne Plomin C na premog, neimenovani investitorji pa naj bi predlagali tudi izgradnjo plinske elektrarne v Plominu.
LNG terminal je strateški energetski projekt hrvaške vlade, Evropska komisija pa ga je uvrstila med projekte posebnega interesa (PCI). Komisija je v strategiji skladiščenja utekočinjenega zemeljskega plina februarja navedla terminal na otoku Krku kot pomemben projekt, ki bo omogočal varnost in diverzifikacijo oskrbe za države jugovzhodne Evrope.
Ruski veleposlanik na Hrvaškem Anvar Azimov je v pogovoru za današnji Jutarnji list dejal, da Moskvo ne moti, če bo Hrvaška LNG terminal gradila.
"Pripravljeni smo, da Gazprom in Rosneft pošiljajo plin in nafto na Hrvaško brez posrednikov. Pripravljeni smo tudi povečati dobavo energentov po bolj ugodnih cenah," je dejal Azimov.
Ruski veleposlanik je tudi dejal, da so pripravljeni kupiti nadzorni delež v družbi Ina-Mol ter sodelovati v privatizaciji hrvaškega elektrogospodarstva (Hep). Ponujajo pomoč pri izgradnji hrvaških termo- in hidroelektrarn kot tudi pri raziskavah nafte in plina.
Ruske investicije na Hrvaškem so ocenjene na približno 500 milijonov dolarjev. V čim krajšem času jih želijo potrojiti, in sicer z vlaganji v turizmu, energetiki in ladjedelništvu, je še povedal Azimov.
[Več člankov o plinu v rubriki Nafta+plin portala Financ Okolje in energija oe.finance.si.]
