Kako končajo slovenski električni in elektronski odpadki, so ugotavljali v projektu, ki ga je financirala EU, pri njem pa so sodelovali carina, policija, reciklerji in drugi, je povedal Šehič. Kaj so ugotovili?
V Sloveniji generiramo 25 tisoč ton električnega in elektronskega odpada, ki konča tako:
• 35 odstotkov obdelajo prek shem,
• 23 odstotkov, kamor sodi predvsem bela tehnika, gre v drobilne linije šrederje ali konča v paketih kot kovinski odpad,
• 8 odstotkov pristane med mešanimi komunalnimi odpadki oziroma v črnih zabojnikih,
• 34 odstotkov odpadkov pa ni evidentiranih.
Polovica neevidentiranih odpadkov ostane v EU, od tega so polovica odstranjeni deli: odrezani kabli, kompresorji in drugo, kar prodajo v drugih državah članicah. Polovico, ki konča zunaj Evrope, pa sestavljajo izvozna rabljena e-oprema, velik del oziroma 27 odstotkov, pa zapusti Slovenijo kot odpadek.
Največ električnih in elektronskih odpadkov se v Sloveniji zbere prek shem, v vzhodni Sloveniji jih zbirajo bolj učinkovito kot v zahodni. V nekaterih statističnih regijah jih zberejo še enkrat več kot v nekaterih drugih, v vseh regijah pa napredujejo v ločenem zbiranju.
Podjetje ZEOS je lani začelo s postavljanjem uličnih zbiralnikov, pred nekaj dnevi so nadaljevali s postavljanjem v Šaleški dolini, je povedal Šehič. V shemo za odpadno električno in elektronsko opremo so se vključili leta 2007, letos začenjajo z drugim evropskim projektom Life, imajo hčerinsko podjetje v Bosni. Podjetje je posebno, poslovni svet med drugim odloča o višini pristojbine in izboru izvajalcev, med katerimi so Bosch, Gorenje, Philips, Mercator, Merkur, Osram, Avtotehna in drugi, je še povedal Šehič.
[Več člankov o ravnanju z odpadki v rubriki Odpadki portala Financ Okolje in energija.]