Nussdorferjeva je na srečanju v Celju pojasnila, da je treba učinkovito izvajati javno-zdravstven ukrepe, tako kratkoročne kot dolgoročne, glede sanacije kotline, pomembno pa je tudi sodelovanje okoljskega ministrstva ter ministrstva za zdravje. Za varuhinjo je nedopustno dodatno onesnaževanje že tako onesnaženega območja.
Kot je povedal predstavnik Celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar, so analize celjskega inštituta za okolje in prostor pokazale, da je zrak v celjski kotlini močno onesnažen s težkimi kovinami ter kontaminiranimi prašnimi delci. Analiziran podstrešni prah dokazuje 100-krat višje vrednosti kadmija in 50-krat višje vrednosti ostalih polutantov, kot je stanje na neonesnaženih področjih Slovenije.
Poleti je zrak v Celju onesnažen tudi z ozonom, ki ga dodatno povzroča veliko število bencinskih servisov lociranih na zelo ozkem področju Mariborske ceste in obvoznice vzhod-zahod.
Tla so v celjski kotlini preko kritične meje onesnažena s cinkom, kadmijem in svincem, na posameznih lokacijah pa tudi z nikljem in arzenom. Po podatkih omenjenega inštituta je v celjski kotlini prekomerno onesnaženo 7000 hektarjev zemljišč, od tega pa je 2800 hektarjev obdelovalnih površin.
Skladno z uredbo o kemijskem stanju površnih voda je stanje površinskih voda Hudinje in Voglajne slabo, saj sta reki onesnaženi s težkimi kovinami. Tudi v Savinji pri Medlogu so ugotovljene višje vrednosti nitratov, amonija, mineralnih olj in tetrakloretena.
Po mnenju Šuštarja je treba nemudoma preprečiti vse vire kontaminiranja zraka, ki vsakodnevno, čeprav z manjšimi dozami ogrožajo zdravje ljudi. Treba je tudi preprečiti sežiganje blata iz komunalne čistilne naprave, ki je koncentrat vseh strupov iz okolja in takoj prepovedati gojenje vseh vrtnin na dokazano najbolj ogroženi zemlji.
Po Šuštarjevih besedah je treba upoštevati stroko pri sanaciji kontaminacij in ozaveščati ljudi, kako se morajo prilagoditi in vesti v tako onesnaženem okolju.