Okolje & energija

Rotnik: 'Pritiskov, da je treba speljati projekt TEŠ, s strani politike ni bilo.'

Nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik je preiskovalni komisiji DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 danes znova zagotovil, da je v svojem mandatu ravnal kot dober in skrben gospodar. O poteku projektu pa da je sproti obveščal vse deležnike.

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Dnevi energetikov 2024: to so zmagovalci letošnjega izbora za energetske nagrade Financ
Okolje & energija
Energetske nagrade
Okolje & energijaNataša Koražija Dnevi energetikov 2024: to so zmagovalci letošnjega izbora za energetske nagrade Financ 1

Nagrade in priznanja so dobili Energetika Maribor, IJS, HESS, Občina Kočevje, GLS Slovenija, SNEP GreenTwin, Enertec, Zeleni Hrastnik

FINANCE
Okolje & energija
Tako so sestavili finančno konstrukcijo za prvo zadružno sončno elektrarno
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Tako so sestavili finančno konstrukcijo za prvo zadružno sončno elektrarno 2

Za pionirski projekt skupnostne samooskrbe so ustanovili energetsko zadrugo, solastniki elektrarne so hkrati odjemalci, ki so si stroške energije znižali za 30 odstotkov

FINANCE
Okolje & energija
Enertec je razvil simulator za določanje idealne velikosti sončne elektrarne in baterije
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Enertec je razvil simulator za določanje idealne velikosti sončne elektrarne in baterije 3

Vas mučijo nove omrežnine in razmišljate o novi sončni elektrarni z baterijami? Enertecovo orodje omogoča izračun optimalne kombinacije z naprednimi algoritmi

Portal podpirajo

 INEA

HSE
 

Eles

Avtor
avtor
10.06.2016 16:45
Čas branja: 3 min

Rotnik je Termoelektrarno Šoštanj (Teš) vodil od aprila 2003 do novembra 2010, v času, ko je prišlo do odločitve o gradnji 600-megavatne elektrarne, ki se je s sprva ocenjenih 650 milijonov evrov povzpela na 1,428 milijarde evrov.

O projektu (vrednosti, poteku, času izgradnje projekta in težavah, s katerimi so se srečevali) so bili sproti obveščeni vsi predpostavljeni, nadzorna sveta Teša in HSE, projektna skupina za Teš 6, vsa ministrstva in vse vlade, je ponovil.

"Nobene aktivnosti, odločitve nisem sprejel brez soglasja nadzornega sveta Teša," je dejal in dodal, da je zaradi dobre prakse mnogo odločitev sprejel tudi nadzorni svet HSE, čeprav je bil glede na zakon o gospodarskih družbah pristojen le nadzorni svet Teša.

Tako je osnovno pogodbo z Alstomom junija 2008 podpisal s soglasjem nadzornikov Teša, nihče, niti predstavniki lastnika HSE, pa mu nikoli ni rekel, naj pogodbe ne podpiše, je povedal. Ob podpisu pogodbe so bili predstavniki HSE zraven, parafirali so osnutek starševske garancije.

Celoten projekt je spremljala tehnična in glavna komisija, ta mu je predlagala podpis pogodbe, član te komisije pa je bil tudi član poslovodstva HSE - to je bil zanj, kot je pojasnil, več kot jasen signal, da HSE podpira podpis te pogodbe.

Podpis eskalacije, omejene navzgor, so mu svetovali strokovnjaki na projektnem svetu, je dejal. Po njegovih besedah so imeli na mizi dve opciji: podpis pogodbe za 740 milijonov evrov plus eskalacijo v obe smeri ali podpis za 720 milijonov evrov plus eskalacijo navzgor. "Prihranili smo 20 milijonov evrov, to je dobrobit projekta," je ocenil.

Projekt bi se po njegovem mnenju sicer dalo ustaviti najprej ob izbiri izvajalca, najboljši termin glede na podražitve pa je bil november 2009, ko je bila že kristalno znana trenutna cena projekta (brez montaže) - noveliran investicijski program je bil narejen, dogovorili so se, da za finančno konstrukcijo skrbi HSE. Slednja se sicer po njegovi oceni zapira na koncu, ko so znani vsi vidiki projekta.

Po izpolnitvi odložnih pogojev za veljavnost pogodbe je šlo zares, začetek veljave je bil december 2009, je dejal in dodal, da bi, če bi po tem prekinili pogodbo, izgubili 25 milijonov evrov rezervacije, 80 milijonov evrov, kolikor je bilo plačilo prvega obroka ...

Teš je vse investicijske programe po njegovih besedah delal skupaj s HSE, od njih so dobili vhodne podatke. Tudi za zadnji program, ki ga je podpisal, tretji, so imeli na HSE sestanek in so določili cene premoga - 2,25 evra na gigajoul. V Premogovniku Velenje so imeli smele načrte, da bi do te cene prišli in bi tudi prišli od izpolnitvi predvidenih ukrepov, je dodal.

Glede skoka vrednosti projekta med drugim in tretjim noveliranim investicijskim programom (spomladi in jeseni 2009) je pojasnil, da so v drugem, ki je projekt ocenil na 1,424 milijarde evrov, cene slonele na podatkih junij-september 2008, v tretjem, kjer je vrednost za približno 250 milijonov evrov nižja, pa na cenah iz spomladi 2009.

Spreminjali so se tudi viri za financiranje projekta, a leta 2009 pogovorov o državnem poroštvu še ni bilo, je dejal in dodal: "Mislim, da so pogovori o tem začeli v začetku 2010."

"Pritiskov, da je treba speljati projekt, s strani politike ni bilo," je še zagotovil Rotnik in dodal, da je kot direktor Teša skrbel, da se projekt izvede po terminskih in finančnih načrtih, kot jim je lastnik naročil.

Preiskovalna komisija je sicer v četrtek zaslišala tudi sedanjega generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka. Ta je med drugim dejal, da vsaka šola nekaj stane, a da je bila šola v primeru gradnje Teša 6 predraga.

Prav tako je ocenil, da so bili poslanci, ko so prižgali zeleno luč ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za 440-milijonsko posojilo EIB za gradnjo šestega bloka, zavedeni. Opozoril je tudi, da je bila cena premoga 2,25 evra za gigajoul od vsega začetka laž in da bi moral marsikdo, ki bi se tega moral zavedati, to sporočiti.

Kritičen je bil tudi do tega, kako je shranjena pogodba za Teš 6. To je ponazoril z besedami, da imajo po njegovem mnenju nekateri ljudje račun za kolo bolje shranjen, kot je bila shranjena pogodba za Teš 6. Ko je za način hrambe izvedel, je bil zgrožen in ker se sprašujejo, če je pogodba sploh še original, poskušajo na HSE od Alstoma dobiti izvirnik.

[Več člankov o dogajanju v energetiki v rubriki Elektrika portala Financ Okolje in energija.]

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Subvencije
Za raziskovalno-razvojne projekte podjetij na voljo 45 milijonov evrov
Subvencije
SubvencijeTeja Grapulin Za raziskovalno-razvojne projekte podjetij na voljo 45 milijonov evrov 1

Posamezen razvojni projekt lahko dobi do dva milijona evrov spodbude

FINANCE
Subvencije
Imate inovativno idejo? Tako jo prijavite na razpis za evropski denar
Subvencije
SubvencijeTeja Grapulin Imate inovativno idejo? Tako jo prijavite na razpis za evropski denar

Ni dovolj, da imate dobro idejo, vedeti morate tudi, kako boste projekt izpeljali

FINANCE
Okolje & energija
Pred komisijo DZ za Teš 6 osnutek končnega poročila
Okolje & energija
Okolje & energijaSTA Pred komisijo DZ za Teš 6 osnutek končnega poročila

Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 bo danes obravnavala osnutek končnega poročila. V poročilo bodo vključene tudi dosedanje ugotovitve komisije s področja premoga in javnega naročanja.

FINANCE
Zakaj je energetska samooskrba za podjetja tako pomembna in kakšne so rešitve na trgu?
OGLAS
Finance
Finance PR Zakaj je energetska samooskrba za podjetja tako pomembna in kakšne so rešitve na trgu? (OGLAS)

Sončne elektrarne nudijo podjetjem cenovno ugodno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo, kar pomembno zmanjšuje stroške, še posebej za tista podjetja z visoko porabo energije.

FINANCE
Okolje & energija
HSE bi lahko sam financiral srednjesavske elektrarne
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar HSE bi lahko sam financiral srednjesavske elektrarne

Kje smo trenutno pri pripravi koncesijske pogodbe za elektrarne na srednji Savi, smo govorili v sredo na Zasavskem forumu časnika Finance.

FINANCE
Nepripravljeni na milijarde
Finance
Teja Grapulin Nepripravljeni na milijarde 1

Slovenska vlada je leta 2014 identificirala 22 projektov, katerih skupna vrednost je bila ocenjena na okoli devet milijard evrov.

FINANCE
Okolje & energija
Novi obračun omrežnine za podjetja: izziv ali priložnost?
OGLAS
Okolje & energija
Okolje & energijaFinance PR Novi obračun omrežnine za podjetja: izziv ali priložnost? (OGLAS)

Z novim obračunom omrežnine, ki začne veljati julija 2024, se odpirajo možnosti za znatne prihranke s pametnimi prilagoditvami in učinkovitejšo rabo energije. Preverite, kako lahko izkoristite ta prehod.