»Škodo, ki nastaja, je težko natančno povezati s podnebnimi spremembami. Sama si to upam. Trdim, da imamo vsako leto za odstotek BDP škode zaradi vremena - v različnih oblikah.« Tako smo v petkovem Managerju citirali klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj v članku Pozor, prihaja vročina! Kaj to pomeni za produktivnost in kje so novi posli.
Ocena Kajfež Bogatajeve se ujema z ugotovitvami Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Lani so namreč objavili študijo, po kateri je imela Slovenija v enem letu za 1,08 milijarde evrov posrednih stroškov zaradi rabe fosilnih goriv. Preprosto povedano, toliko dodatnih stroškov je nastalo ob odpravljanju škode, ki je nastala zaradi onesnaženega zraka in drugih posledic kurjenja premoga in lesne biomase, vožnje z bencinarji in dizli in podobno. Dodatni stroški nastajajo med drugim v zdravstvu in pri odpravi posledic onesnaženja. Študijo smo predstavili v članku Slovenija za energetske subvencije letos milijardo evrov. V MDS so takšne izdatke namreč krstili za energetske subvencije.
Večina takšne škode nastane zaradi ravnanja v domačem okolju, le manjši del zaradi globalnih podnebnih sprememb, so še zapisali avtorji študije. Zato so enostranski ukrepi oziroma reforma energetskih subvencij v interesu vsake države, so pribili. Takšno reformo bi lahko speljali, denimo, kot uvajanje sprememb, kakršne smo napovedali v članku Začele so se priprave na zeleno davčno reformo. Vendar, pozor: reforma energetskih subvencij ne pomeni uvajanja novih davkov za polnjenje proračuna, pač pa spremembo v razporejanju bremen, ki naj pripelje do proračunskih prihrankov.
Poenostavimo: če bi energetske subvencije učinkovito reformirali, bi enoletni prihranki odtehtali vse subvencije v fotovoltaike, v dveh letih pa bi prihranili za TEŠ. Tako so izračunali v MDS.