KGS Krajnc iz Lenarta opravlja vrsto različnih kmetijskih, gozdarskih in drugih predelovalnih dejavnosti. Tretjino proizvodnje izvozijo, med izvoznimi izdelki pa se vse bolj uveljavlja mleta in odprašena slama.
Pred tremi leti je družinsko podjetje KGS Krajnc kupilo podjetje ŽIPO Lenart, ki izhaja iz nekdanjega agrokombinata. Prihodki podjetij so približno po četrtinah razporejeni na živinorejo, poljedelstvo, storitve s kmetijstvo mehanizacijo in druge predelovalne dejavnosti. Z izvozom ustvarijo približno 30 odstotkov prihodkov. Veliko število različnih dejavnosti je sicer zahtevno za obvladovanje, po drugi strani pa zagotavlja poslovno varnost. Če gre eni dejavnosti nekoliko slabše, gre drugi nekoliko bolje, je povedal tehnični direktor Mitja Krajnc.
Osnovna kmetijska dejavnost je pridelava žita, koruze, oljne ogrščice, soje in drugih poljščin. Obdelujejo 850 hektarjev kmetijskih zemljišč. Zadnji dve leti izvajajo minimalno obdelavo tal, polj ne orjejo več, vse več pa uporabljajo precizne metode kmetovanja, kar jim omogoča tudi uporaba informacijske tehnologije. Nekaj let imajo tudi ekološki certifikat in 30 hektarjev namenjajo ekološki pridelavi.
Lani so se lotili proizvodnje in prodaje novega izdelka - mlete in odprašene slame. Rastlinske ostanke (slamo) na njivah zberejo in skladiščijo. Nato jih zmeljejo, odprašijo in zapakirajo v posebno embalažo. Takšna slama se uporablja za nastilj za konje, za prehrano goveje živine in kot zastirka na poljih in vrtovih. Večino slame izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico, z izdelkom so močno navzoči tudi v Sloveniji.
Ukvarjajo se tudi s sušenjem in skladiščenjem koruze in žit. Koruzo sušijo z obnovljivimi viri, kar je posebnost v našem prostoru. Pripravljajo lesne sekance in bukova drva. Les kupujejo od okoliških lastnikov gozdov. S sekanci med drugim oskrbujejo sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Lenartu, ki ga tudi upravljajo. Pomembna dejavnost so storitve kmetijske mehanizacije. Za kmetijska gospodarstva v Podravju in nekatere kmete požanjejo med šest in sedem tisoč hektarjev na leto.
Podjetje sodeluje z mariborsko kmetijsko fakulteto pri vrsti raziskav. Med drugim testirajo različne poljščine, opravljajo pa tudi progeni test, pri katerem raziskujejo vpliv genov na prirast živali ob različni krmi, je še povedal Krajnc.
