Tako so zapisali v Bloombergovi enoti New Energy Finance v včeraj objavljeni energetski napovedi za obdobje 2016 - 2040.
Povzemimo še nekaj napovedi. V termoelektrarne bo vloženih 2,1 bilijona dolarjev, večina v državah v razvoju. Stroški proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah bodo upadli za 60 odstotkov. Leta 2030 bo v večini držav proizvodnja električne energije najcenejša v sončnih in vetrnih elektrarnah. Električni avtomobili bodo leta 2040 pomenili osem odstotkov globalnega povpraševanja po električni energiji. Zaradi njihove rasti bodo upadle cene litij-jonskih baterij, zato bodo postajale vse bolj zanimive za imetnike sončnih elektrarn. Rast hranilnikov električne energije bo izjemna: od zdajšnjih 400 megavatnih ur na 760 gigavatnih ur leta 2040. V Evropi bomo iz obnovljivih virov proizvedli 70 odstotkov električne energije, zdaj jih 32 odstotkov, v ZDA pa bo njihov delež zrasel od 14 na 44 odstotkov.
Če želimo omejiti segrevanje planeta na dve stopinji in koncentracijo ogljikovega dioksida v atmosferi na 450 delcev na milijon (ppm), bo treba globalno vložiti v zeleno energijo 13,1 bilijona dolarjev, so zapisali pri Bloombergu. Dodajmo, da so včeraj objavljeni izsledki britanske organizacije Met Office pokazali, da bo koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi letos presegla 400 delcev na milijon in v naši življenjski dobi ne bo več upadla pod to raven.
[Več člankov o dogajanju v energetiki v rubriki Elektrika portala Financ Okolje in energija.]
