Razlogov je več. Uredba omejuje velikost elektrarn na 11 kilovatov in je zato primerna samo za družinske hiše, ne pa tudi za manjša podjetja. Drugič, pravna varnost je prešibka. Katera od naslednjih vlad bi lahko uredbo spremenila ali jo ukinila, kar bi podrlo računico investitorjev, ki imajo že zdaj slabe izkušnje z vlaganji v fotovoltaiko.
Lani so podpore za OVE znašale 150 milijonov evrov, od tega okoli 70 milijonov za fotovoltaike. Tručl: »Škoda je, da se tudi pri tej temi pogovarjamo predvsem o preteklosti, in ne o prihodnosti; o tem, kako bomo uresničili prevzete cilje.« Do leta 2020 moramo pridobiti 25 odstotkov končne rabe energije iz obnovljivih virov. Če bomo zgradili hidroelektrarni Mokrice in Brežice, moramo postaviti toliko dodatnih zmogljivosti, da bomo v njih proizvedli 700 gigavatnih ur električne energije na leto. Če pa teh dveh elektrarn ne bi dokončali, bi morali zagotoviti 1.100 gigavatnih ur električne energije, je razložil Tručl in dodal: »To je približno tisoč inštaliranih megavatov. Danes je postavljenih 250 megavatov sončnih elektrarn. Ne znamo si predstavljati, kako bi do 2020 zgradili štirikrat toliko sončnih elektrarn, kot jih imamo zdaj.«
»Na tri ministrstva smo naslovili odprto pismo z namenom, da bi se začela ministrstva bolj povezovati. Da se ne bi leta 2019 obtoževati, kdo je kriv za zamudo. Sprašujemo jih, kaj bodo naredili, da bomo dosegli cilj 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov,« je povedal Tručl.
Svetovni trendi so povem drugačni od slovenskih. Fotovoltaična industrija je ena najbolj živahnih v svetu. V ZDA so lani pomenile fotovoltaike 64 odstotkov na novo postavljenih energetskih zmogljivosti. V tehnologiji je bil dosežen preboj. Danes je v EU instaliranih 190 vatov sončnih elektrarn na prebivalca, v Nemčiji, ki je vodilna, 490, v Sloveniji pa 129 vatov na prebivalca. V Nemčiji se letna rast sicer upočasnuje, prehiteva pa jo na primer Avstrija: v Nemčiji so lani postavili dodatnih 18,1 vata na prebivalca, v Avstriji pa 18,9.
V razpršene vire bo treba veliko vlagati, zato naj bi zelo podražili infrastrukturo, je navedel kritike »energetskega lobija« Tručl in dodal, da to ne drži. Razpršenih virov je v marsikateri državi bistveno več kot v Sloveniji. Če bo takšnih virov več, bo treba okrepiti omrežje, Eles in distribucije bodo morale vlagati v krepitev, za omrežje zberejo 500 milijonov na leto.
Če elektrika ni pridobljena iz obnovljivih virov, ampak na primer v termoelektrarnah, ki onesnažujejo, potem električni avtomobili onesnažujejo okolje. »To je ključno. Ne moremo spodbujati nakupa električnih vozil in hkrati proizvajati elektrike v TEŠ. Treba je tudi spodbujati proizvodnjo čiste elektrike. Novi blok jedrske elektrarne ni rešitev, tudi zato, ker pomeni vezanost na tujo tehnologijo,« je povedal Tručl.
Eko skladu smo predlagali uvedbo nekakšnega trojčka, pa je dodal Femc. Po tem predlogu bi sklad spodbujal nakup električnega avta, fotovoltaike in toplotne črpalke skupaj in bi bila skupna subvencija višja od posameznih.
[Več člankov o dogajanju v energetiki v rubriki Elektrika portala Financ Okolje in energija.]
