Obstoječi odjemalci zaradi učinkovite rabe energije porabijo vsako leto manj zemeljskega plina, a je tudi precej novih priklopov, je na delavnici z naslovom Plinske toplotne črpalke, učinkovita raba energije in povečevanje deleža obnovljivih virov, ki sta jo organizirala Gospodarsko interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) in Energetika.NET, povedal Urban Odar, direktor GIZ DZP.
Na ministrstvu za infrastrukturo so v okviru delavnice na temo Energetskega koncepta Slovenije (EKS) obravnavali vire energije. Kot so sporočili iz Direktorata za energijo, sta delovni skupini zemeljskemu plinu dodelili enako oceno v vseh kategorijah (8), ocenjevali pa so okoljske in podnebne sprejemljivosti, konkurenčnost in zanesljivost oskrbe oziroma samooskrbe. Splošen vtis na delavnici je bil zelo pozitiven odnos do zemeljskega plina kot energenta.
Prva prioriteta EKS bo energetska učinkovitost na vseh ravneh od proizvodnje do odjemalcev, je povedal Odar in predvidel modernizacijo energetskih daljinskih sistemov. »Slovenska distribucija in prenos zemeljskega plina sta že danes energetsko učinkovita, saj izgub ne beležimo,« je povedal in dodal, da dobro kaže tudi pri učinkovitosti končnih odjemalcev, saj so na razpolago energetsko visoko učinkovite plinske tehnologije, na primer plinske toplotne črpalke, katerim lahko dodajamo obnovljiv vir energije ali mikro kogeneracije ter gorivne celice, ki še dodatno pridobijo na pomenu v primeru decentralizirane proizvodnje elektrike in toplote. Fosilni vpliv zemeljskega plina naj bi po oceni Odarja in tudi ministrstva omilil bio in sintetični metan, ki ga bodo v prihodnje dodajali v plinsko omrežje.
»Zemeljski plin omogoča tudi konkurenčno oskrbo z energijo, ki jo bo zahteval novi EKS. V zadnjem obdobju so se sicer cene zemeljskega plina precej znižale. Tako lahko gospodinjstvo kupi kubični meter plina za 60 centov ali manj. Ko gre za večje količine celo za 40 centov,« je povedal Odar in dodal, da je bila še pred leti cena tega energenta v Sloveniji višja od povprečja EU, medtem ko je danes nižja. »To je rezultat dobro delujočega trga v Sloveniji,« je še pojasnil.
Pri plinskih toplotnih črpalkah lahko del energije pridobimo iz okolice, pa je povedal Janko Remec. Plinske toplotne črpalke so zahtevnejše za vzdrževanje, na drugi strani pa je značilnost teh naprav manjša odvisnost od vira (okolice) in visoka učinkovitost tudi v primeru visokotemperaturnih ogrevalnih sistemov, ki so navadno vgrajeni v obstoječe stavbe. Sicer pa država pripravlja tudi novo uredbo o delovanja trga plina, kjer se uvaja kilovatne ure za obračun plina za vse postavke, veljati pa naj bi začela prvega januarja prihodnje leto, so sporočili iz GIZ za distribucijo zemeljskega plina.
[Več člankov o plinu v rubriki Nafta+plin portala Financ Okolje in energija oe.finance.si.]
