Sklepe je povzel generalni direktor MIK Celje Franci Pliberšek:
Naše stranke povsod po svetu zanimajo samo koristi. V našem primeru to pomeni, da jih zanima, koliko energije bodo privarčevali, koliko manj hrupa bodo imeli, kako kakovosten zrak bo v prostoru in kako varen bo njihov dom. Tako je povedal Pliberšek v uvodu v včerajšnji sestanek s predstavniki združenja ZENS, ministrstva za infrastrukturo, ministrstva za okolje in prostor in Eko sklada.
V MIK izdelajo na leto 120 tisoč oken, ki so vgrajena v stavbe s celotno površino 720 tisoč kvadratnih metrov. Kakovost bivanja v prostorih izboljšujejo z energetsko kliniko MIK, z okni MIK in prezračevalnim sistemom Mikrovent. Sto tisoč MIKroventov na leto prihrani 160 tisoč megavatnih ur energije, kar je ekvivalentno 160 milijonom litrov olja oziroma 43.200 tonam ogljikovega diksida, kolikor ga porabi 43.200 dreves.
Lastnosti visokokakovostnega prezračevanja so enakomeren pretok zraka, nadzor vlage in ogljikovega dioksida, nadzor tesnenja, tiho delovanje, enostavno vzdrževanje, visokokakovostni filtri in možnost dogrevanja vhodnega zraka ob nizkih zunanjih temperaturah. »Mi imamo vse to skupaj,« je zatrdil Pliberšek.
Kako se prezračuje? Poznamo dva sistema, centralnega in lokalnega, oba sta dobra, vendar so med njima razlike. Lokalnega je lažje vzdrževati, omogoča lokalno uravnavanje pretoka zraka, gradbeni in instalacijski posegi niso potrebni. Pri centralnem sistemu pa je dobra rekuperacija toplote, je tišji, vendar zahtevnejši za vzdrževanje in potrebuje pa več prostora za aparat in kanale. Bistvena razlika je zdravo prezračevanje, je zatrdil Pliberšek in dodal dva primera. V prezračevalnem sistemu ljubljanskega UKC so imeli pred časom med štiri in pet centimetrov debelo plast bakterij, operacijski oddelek v celjski bolnici pa so morali leta 2014 zapreti za štiri dni, ker so iz prezračevalnih kanalov prihajale leteče mravlje.
Velika večina centralnih sistemov ima samo med 20 in 30 odstotkov svežega zraka, ves ostali zrak je filtriran in ima zato manj kisika kot svež zrak. Lokalni sistemi pa imajo stoodstotno svež zrak. »Pri naših sistemih je svežega zraka tudi med 70 in 90 odstotkov,« je povedal Pliberšek.
Z energetsko sanacijo naredimo vzorčne sobe in vzorčne produkte in opravimo meritve energetske učinkovitosti, je na sestanku predlagal Pliberšek in nadaljeval: »Zberimo podatke o tlorisni površini, porabi energije in načinu ogrevanja objektov. Združi naj se več proizvajalcev. Z meritvami bomo domači proizvajalci dokazali kakovost.« Sodelujoči so njegov predlog podprli in izbrali različne projekte v štirih krajih: v Libojah, Kopru, Novem mestu in Radencih v Beli krajini.
[Več člankov okolju prijazni proizvodnji v rubriki Trajnostni razvoj portala Financ Okolje in energija.]
