Slovito newyorško katedralo svetega Patricka so dodali med zgradbe, ki bodo ogrevane in hlajene s sistemi, ki črpajo toplotno energijo iz okolice, je včeraj sporočil članom Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) pridruženi član Darko Fius.
Newyorška mestna uprava napoveduje 80-odstotno znižanje emisij do leta 2050, od leta 2017 pa morajo vse javne zgradbe v mestu preiti na geotermalne sisteme gretja in hlajenja. Do leta 2050 bodo zamenjali sistem ogrevanja in hlajenja v vsaj 900 tisoč od 1,1 milijona registriranih enotah, je nadaljeval Fius in se skliceval na portal organizacije Renewable Energy World.
V kanadskem načrtu Ontario's Climate Change Action Plan med drugim navajajo, da jih vsak plinski priključek v povprečju stane 25.600 dolarjev v obliki državne subvencije. Vlada v Ontariu bo namenila sedem milijard dolarjev v prihodnjih štirih letih za pospešeno prenovo oziroma za naložbe v obnovljive vire in učinkovito rabo energije. Vse sisteme kurjenja fosilnih energentov bodo, kjer je to upravičeno, umaknili iz rabe do leta 2030 in jih povsem nadomestili z geotermalnimi viri.
Kako pa je z geotermalnimi viri pri nas? Temperatura termalne vode v večjem delu Ljubljanske kotline je od 18 do 30 stopinj Celzija, na posameznih delih pa je različna. V Kranjsko-sorškem polju in Radovljiški kotlini dosegajo temperature od 19 do 23 stopinj Celzija, na Ljubljanskem barju pa pričakujejo temperature termalne vode od 40 do 70 stopinj Celzija. Stroški ogrevanja bi s takšnim virom stali le manjši del načrtovanih stroškov z ogrevanjem na zdaj načrtovane vire, je ocenil Fius.
»Grelno število ali, bolj realno vzeto, sezonsko grelno število za naštete temperature geotermalne vode bi bilo zelo visoko, tehnično uresničljivo bi bilo do na primer 8,8. Povedano z drugimi besedami, bi bilo gretje/hlajenje ceneno. Na najnižjo možno raven pa bi stroške zbili v primerih mikro ali mini toplovodov ob geotermalnih vrtinah in z uporabo toplotne črpalke industrijske kapacitete.«
»Za Ljubljansko kotlino še ni bila narejena resna študija geotermalnega potenciala. Če ocenimo na grobo, bi se več kot 60 tisoč prebivalcev lahko grelo in hladilo vsaj dvakrat ceneje kot se danes, na nekaterih lokacijah pa za štirikrat. Če vzamemo marginalne vrednosti za opremo in se osredotočimo na strošek energenta, dobimo, da je megavatna ura toplote iz sistema toplotne črpalke v zasebnem sektorju 30 evrov, v javnem pa manj kot 20 evrov. Koriščenje geotermalnih virov, na katerih se razprostira širše področje, pa bi zneske dodatno znižalo. V vseh primerih bi bili stroški znatno nižji kot pri ogrevanju in hlajenju na fosilne energente,« je še dodal Fius.
[Več člankov okolju prijazni energetiki v rubriki Trajnostni razvoj portala Financ Okolje in energija.]
