Antarktična ozonska luknja se je od leta 2000 skrčila za štiri milijone kvadratnih kilometrov, kar je precej več, kot so znanstveniki pričakovali doslej. Tako kažejo zadnje ugotovitve v reviji Science. Ozonska luknja med letom sicer niha: ozonska plast se začne tanjšati avgusta, ko se končuje antarktična zima, najtanjša pa je oktobra. Znanstveniki so zato doslej spremljali zlasti oktobrske razmere, vendar zdaj ugotavljajo, da so bili takšni podatki zavajajoči. Več pove spremljanje septembrskih podatkov.
Ozonsko luknjo povzročajo snovi v hladilnikih in drugih napravah, ki vsebujejo veliko klora pa tudi v, denimo, lasnih sprejih. Leta 1987 je večina držav podpisala Montrealski protokol, sporazum o prenehanju uporabe takšnih snovi. Na velikost luknje vplivajo tudi spremembe v temperaturi, vetrovi pa tudi vulkanska dejavnost. Izbruh čilskega vulkana Calbuco je povzročil, da je lani oktobra luknja dosegla rekorden obseg, vendar je to pomenilo le upočasnitev zdravljenja, zatrjujejo avtorji zadnje študije.
[Več člankov o okolju v rubriki Trajnostni razvoj portala Financ Okolje in energija.]
