Padec cen električne energije v Nemčiji je dodatno otežil poslovanje Vattenfalla. Tako je po poročanju portala WirtschaftsWoche odločitev utemeljil švedski gospodarski minister Mikael Damberg. Posel je vreden 1,9 milijarde evrov, od tega je 300 milijonov obveznosti za regeneracijo območja rudnikov v Lausitzu oziroma Lužicah (v lužiški srbščini).
Prodaja sledi Vattenfallovi strategiji, s katero želijo v švedski energetski družbi zmanjšati izpostavljenost nizkim cenam električne energije in izpustom ogljikovega dioksida. Vattenfall sodi med največje energetske družbe v Nemčiji, v pokrajinah Saška in Brandenburg zaposluje okoli osem tisoč ljudi. Zaradi prodaje se bo njegova proizvodnja električne energije zmanjšala za 30 odstotkov, izpusti ogljikovega dioksida pa za 70 odstotkov oziroma od prek 80 milijonov ton na leto na manj kot 25 milijonov ton.
Že pred tedni pa so napovedovali, da bo Vattenfall zaradi prodaje utrpel precejšnjo izgubo. Kljub temu prodaja ni presenetljiva, nasprotno, nekatere je bolj presenetila češka odločitev češka odločitev za nakup. Po napovedih bodo namreč v Nemčiji opustili kurjenje premoga krepko pred letom 2050.
Kupec, EPH, je češka energetska korporacija, dejavna je v številnih evropskih državah, tudi v Nemčiji, ukvarja se z različnimi energenti, med drugim pa proizvede skoraj trikrat toliko električne energije kot vse slovenske elektrarne skupaj.
Zaradi vladne potrditve prodaje so nezadovoljni v švedski koalicijski stranki Zelenih, je poročal švedski poslovni dnevnik Dagens Industri, ki je tako kot Finance del švedske medijske hiše Bonnier. Švedski Greenpeace pa meni, da je prodaja katastrofa za evropsko podnebno politiko in švedski ugled. Rudnike bi morali po njihovem mnenju zapreti. Greenpeace je lani izrazil interes za nakup Vattenfallovih rudnikov, in sicer z namenom, da jih zapre. Posla niso realizirali.
[Več člankov o dogajanju v energetiki v rubriki Elektrika portala Financ Okolje in energija.]
