»Prelomno poročilo organizacij HEAL, Climate Action Network Evropa, Sandbag in evropske pisarne WWF je pokazalo, da premogovne elektrarne v Evropi, vključno s TEŠ in TE-TOL, slabšajo zdravje prebivalcev bližnjih držav ter da bi vseevropski program opuščanja premoga znatno izboljšal zdravje prebivalcev,« so pred nekaj dnevi sporočili iz slovenske enote mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace.
V Evropi 62,3 milijarde stroškov zaradi premoga
Poročilo Temni oblak Evrope analizira zdravstvene vplive evropskih premogovnih elektrarn, povezane z onesnaženostjo zraka. Uporabili so podatke elektrarn, za katere so bili dostopni zadnji podatki in ugotovili, da so bili leta 2013 izpusti premogovnih elektrarn odgovorni za 22.900 prezgodnjih smrti, povzročili pa so do 62,3 milijarde evrov zdravstvenih stroškov, so nadaljevali v Greenpeaceu.
Tudi premog iz tujine krajša življenje Slovencem
»Analiza razkriva, da tudi kurjenje premoga v Sloveniji prizade prebivalce sosednjih držav. V letu 2013 so izpusti premogovnih elektrarn TEŠ in TE-TOL vodili do 200 prezgodnjih smrti, od tega 130 v Italiji, deset v Sloveniji, deset v Španiji in deset v Franciji. Zdravje prebivalcev Slovenije pa so poleg domačih izpustov slabšale predvsem premogovne elektrarne na Poljskem (30 prezgodnjih smrti), po deset pa elektrarne na Češkem, v Nemčiji in Italiji,« so še povzeli poročilo v Greenpeaceu.
»TEŠ ne bo mogel delovati do 2054«
»Sporočilo je jasno: poleg podnebnih tudi zdravstvene posledice, ki jih nosi kurjenje premoga, ne poznajo meja,« je ugotovitve poročila komentirala vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros in nadaljevala: »Potrebujemo zaostrene emisijske standarde na evropski ravni, v državah, ki kurijo premog, pa moramo oblikovati programe opuščanja premoga. V Sloveniji moramo med drugim sprejeti dejstvo, da TEŠ ne bo mogel delovati do leta 2054, vlada pa mora prevzeti odgovornost, da bo zapiranje TEŠ dobro upravljano, s čim manj posledicami za lokalno skupnost in ljudi, ki so od premogovne industrije trenutno odvisni. K prizadevanju za čim hitrejše opuščanje premoga pa bi si morali prizadevati ne le okoljevarstveniki, poročilo nas ponovno opozori, da bi morala TEŠ in TE-TOL skrbeti tudi ministrstvo za zdravje in vse, ki delujejo na področju javnega zdravja.«
Odgovor Energetike Ljubljana
»Energetika Ljubljana v enoti TE-TOL z visoko učinkovito soproizvodnjo proizvaja toploto za daljinsko ogrevanje skupaj z električno energijo,« so začeli odgovor v Energetiki Ljubljana in pojasnili: »Tako obliko proizvodnje zaradi visoke energetske učinkovitosti in s tem manjšega obremenjevanja okolja, predvsem z izpusti v zrak, spodbuja tudi Evropska unija. Zaradi tega je sistem daljinskega ogrevanja v MOL uvrščen med okoljsko sprejemljivejšo energetsko oskrbo, ne glede na to, da se kot fosilno gorivo uporablja premog.«
Izboljšali kakovost zraka
»S sistemom daljinskega ogrevanja se je kakovost zraka v Ljubljani in njeni okolici dvignila na sprejemljivejšo raven. Nadomestitev individualnih kurišč z daljinskim sistemom ogrevanja in z ukrepi, ki jih je Energetika Ljubljana izvedla v enoti TE-TOL, so prispevali k izboljšanju kakovosti zunanjega zraka v mestu. Ukrepi, zamenjava premoga z nizko vsebnostjo žvepla in pepela ter vrsta tehnoloških ukrepov na proizvodnih napravah, so vodili v zmanjšanje izpustov žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu.
Manj žveplovega dioksida
Po letu 1991 so se zaradi postopnega prehoda na uvožen (indonezijski) premog z nizko vsebnostjo žvepla emisije občutno zniževale. Z zniževanjem emisije žveplovega dioksida (SO2) se je izboljševala tudi kakovost zunanjega zraka. V obdobju od leta 2001 do leta 2014 ni več zabeleženih prekoračitev na nobeni od merilnih postaj kakovosti zraka v MOL in letne srednje vrednosti emisije SO2 so upadle na zelo nizko raven. Srednja letna vrednost emisije SO2 iz enote TE-TOL v letu 2015 je bila 155 mg/Nm3 in jo lahko opredelimo kot BAT vrednost.
Znižali tudi emisije dušikovih oksidov
V obdobju po letu 2000 je Energetika Ljubljana v enoti TE-TOL znižala tudi emisije dušikovih oksidov (NOx) s kurilno tehničnimi (primarnimi) ukrepi. V primerjavi z letom 1998 so se emisije NOx v letu 2014 znižale za 70 odstotkov. Ukrepi zmanjševanja dušikovih oksidov so še naprej eden izmed strateških razvojnih ciljev družbe.
Zelo nizke emisije prašnih delcev
S skrbnim načrtovanjem in vzdrževanjem obeh vrečastih filtrov in elektrofiltra na lokaciji enote TE-TOL, ki dosegajo visoko stopnjo čiščenja (učinkovitost čez 99,5-odstotna), Energetika Ljubljana zagotavlja, da so danes emisijske vrednosti prahu nižje od vrednosti, opredeljenih v referenčnih dokumentih za najboljšo razpoložljivo tehnologijo (pod 20 mg/Nm3). Zelo nizke emisijske koncentracije emisij prahu in s tem tudi delcev PM10 iz enote TE-TOL imajo na čezmerno onesnaženje zunanjega zraka zanemarljiv vpliv.
To dokazuje tudi študija opredelitev virov delcev PM10 v Ljubljani, ki jo je v letu 2013 izdelala Agencija Republike Slovenije za okolje. Iz študije je razvidno, da so na njenem območju štirje viri, ki dokaj enakomerno prispevajo pri nastanku delcev PM10: kurjenje lesa, sekundarni delci, promet in resuspenzija.
Meritve elektroinštituta
Obremenitve zraka s PM10 delci zaradi prometa prikazujejo tudi modeli, ki jih je pripravil Elektroinštitutu Milan Vidmar (EIMV). Vhodni emisijski podatki so bili pripravljeni na podlagi podatkov o prometu v Ljubljani in okolici za leto 2011. V modelu so upoštevane avtoceste, regionalne ceste, vpadnice v mesto in Slovenska cesta.
Mejna vrednost za povprečno letno koncentracijo PM10 je 40 µg/m3. Presežena je na nekaterih manjših območjih, predvsem v bližini velikih križišč. V okolici posamičnih cest skorajda ni izračunanih preseganj mejnih vrednosti. Prah, posledica emisij cestnega prometa, se večinoma zadrži v pasu do nekaj sto metrov od vira nastanka. Gostota prometa ni tolikšna, da bi bila mejna vrednost presežena v okolici posameznih cest. Na velikih križiščih pa se prekrije prah iz dveh ali več cest in tam je povprečna letna koncentracija PM10 lahko presežena.
Mejna vrednost za najvišjo dneva koncentracijo PM10 je 50 µg/m3. Presežena je v okolici velikih križišč, medtem ko v okolici posamičnih cest ni izračunanih preseganj.
Zaprtje Slovenske ceste za manj ogljika
MOL preko načrtov kakovosti zraka izvaja aktivnosti na področju prometne politike, ki bo izboljševal kakovost zraka. Z zaprtjem Slovenske ceste se na primer že beleži zmanjšanje prisotnosti ogljika za več kot 70 odstotkov.
Za boljšo kakovost zraka v MOL bo potreben prehod ogrevanja stavb z zastarelih malih kurilnih naprav na daljinsko ogrevanje oz. na ogrevanje z zemeljskim plinom.
V prihodnje več plina in lesna biomasa
Energetika Ljubljana se zaveda, da emisije (izpusti) posameznih onesnaževal kot posledica kurjenja premoga ne vplivajo blagodejno na zdravje ljudi in naravo, zato od vsega začetka svojega delovanja skrbi za zmanjševanje vpliva svojega delovanja na okolje. Okoljevarstvena komponenta družbe sledi vsem zahtevam politike EU in RS glede zmanjševanja posameznih onesnaževal in ima v svojih razvojnih načrtih opredeljeno tudi delno zamenjavo premoga s čistejšim fosilnim gorivom, zemeljskim plinom, ob nadaljnji uporabi lesne biomase, iz katere danes proizvede 15 odstotkov toplote in električne energije, kar prispeva predvsem k zmanjšanju emisije CO2.
K čistejšemu zraku v Ljubljani Energetika Ljubljana prispeva tudi z omrežjem zemeljskega plina. Zemeljski plin kot najčistejše fosilno gorivo z visoko energetsko vrednostjo je primeren za uporabo na območjih, kjer ni sistema daljinskega ogrevanja in je lahko kakovost zraka problematična.
Vse več vozil na zemeljski plin
Zmanjšanje onesnaženja zraka na račun prometa trenutno ponuja več možnosti, med njimi zagotovo sodi uporaba stisnjenega zemeljskega plina. Sodobna vozila na metan izkoriščajo tehnologije s precej manj škodljivimi izpusti in manjšo porabo goriva. V Evropi je v uporabi že več kot dva milijona takšnih, kar je približno 0,5 odstotka vseh vozil. Cilj Evropske unije je, da bi se do leta 2020 ta delež povečal na pet odstotkov.
Z željo po doseganju visokih okoljskih standardov v Mestni občini Ljubljana je eden od strateških ciljev naše družbe tudi širitev uporabe stisnjenega zemeljskega plina oziroma metana v prometu (CNG). Energetika Ljubljana ravno zaključuje postavitev druge javne polnilnice za vozila na metan, in sicer na P+R Dolgi most, v prihodnjem letu pa v Ljubljani načrtuje postavitev še dveh polnilnic. Širitev mreže polnilnic je eden izmed ključnih ukrepov za pospeševanje uporabe zemeljskega plina v prometu,« so še sporočili iz Energetike Ljubljana.
[Več člankov o okolju v rubriki Trajnostni razvoj portala Financ Okolje in energija.]
