Letos na Dnevih energetikov: kaj prinaša razogljičenje vašemu podjetju Letos na Dnevih energetikov: kaj prinaša razogljičenje vašemu podjetju V nobenem resnem energetskem podjetju ne mislijo, da bo energetski sistem leta 2030 tak, kot je danes, pravi Gabrielle Walker, ki bo glavna govornica na konferenci Dnevi energetikov aprila letos.
(pred Davosom) Kaj najbolj skrbi svetovno elito? Ne boste verjeli. Podnebne spremembe. (pred Davosom) Kaj najbolj skrbi svetovno elito? Ne boste verjeli. Podnebne spremembe. Organizatorji svetovnega ekonomskega foruma WEF so izdali tradicionalno poročilo o globalnih tveganjih. Vrsta uglednih ameriških finančnikov in nobelovcev pa je pozvala k uvedbi ogljičnega davka.
Kemis bi do konca meseca znova zagnal proizvodnjo v polnem obsegu Kemis bi do konca meseca znova zagnal proizvodnjo v polnem obsegu Vrhniški predelovalec odpadkov Kemis namerava še pred koncem meseca znova zagnati proizvodnjo v polnem obsegu. Predstavniki Kemisa so o tem na sestanku obvestili novega župana Daniela Cukjatija, a tako občina kot prebivalci delovanju Kemisa še naprej nasprotujejo, je te dni poročalo več medijev.
Kjer bodo ljubljanski zapori, je zdaj divje odlagališče odpadkov Kjer bodo ljubljanski zapori, je zdaj divje odlagališče odpadkov Poslikali smo nekaj na črno odvrženih odpadkov na vzhodnem robu Ljubljane.
Norvežani bodo gradili skladišče ogljikovega dioksida pod morskim dnom Norvežani bodo gradili skladišče ogljikovega dioksida pod morskim dnom Norveška energetska družba Equinor, nekdanji Statoil, je dobila licenco norveškega ministrstva za nafto za izgradnjo skladišča ogljikovega dioksida pod morskim dnom.

Bankirji: V krožnem gospodarstvu bodo tveganja manjša

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
banke   dodaj
Guido Braam dodaj
Philips dodaj
Rabobank dodaj
 
Čas branja: 2 min
01.09.2016  09:00
Pokojninski skladi in banke igrajo na Nizozemskem ključno vlogo pri preoblikovanju gospodarstva v krožno, pojasnjuje nizozemski podjetnik Guido Braam.
Bankirji: V krožnem gospodarstvu bodo tveganja manjša
Guido Braam (na sliki) se je včeraj v AquafilSLO udeležil ustanovnega sestanka svetovalnega odbora organizacije Circular Change. Predsednik odbora je nekdanji evropski komisar Janez Potočnik, med člani sta tudi generalni direktor AquafilSLO Edi Kraus in državni sekretar Tadej Slapnik.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
banke   dodaj
Guido Braam dodaj
Philips dodaj
Rabobank dodaj

Podjetnik Guido Braam se zadnja leta ukvarja zlasti z uvajanjem krožnega gospodarstva. Med drugim je ustanovil tudi nevladno organizacijo, prek katere povezujejo partnerje v krožno gospodarjenje. Delujejo v različnih panogah, na primer v mlečni industriji, nepremičninskem sektorju, tudi v bančništvu. Zadnje leto vodi kampanjo, s katero pomagajo podjetjem, ki so že začela delovati po načelih krožnega gospodarstva. »Moja naloga je, da oblikujem razmere, v katerih bo nastalo še več takšnih primerov,« pojasnjuje.

Med njegovimi strankami so multinacionalke, na primer Philips, natančneje njegova oddelka za svetila in tudi za skrb za zdravje, pa tudi investitorji, nepremičninarji in drugi: »Nikoli nimamo samo ene stranke, naša edina stalna stranka je krožno gospodarstvo.«

Na starem modelu zasnovani tudi predpisi

Lahko krožno gospodarstvo deluje brez vladne podpore? »Pred šestimi leti sem verjel v to. Ker sem tudi sam podjetnik. Vendar pa je krožno gospodarstvo sistem sprememb. Vse, kar vidimo okoli sebe, deluje linearno. Tako sta zasnovani tudi na primer bančništvo in državna regulativa.«  Primer: na trgu manjka fosforja, a predpisi ne dopuščajo prodaje fosforja iz odpadkov. »Vsi naši predpisi so zasnovani na starem modelu. Pogledati moramo vsakega posebej. Včasih ne gre za predpis, ampak za njegovo razumevanje,« razlaga Braam.

Na severu sežigalnic preveč, na vzhodu jih ni

Na včerajšnjem sestanku svetovalnega odbora Circular Change so predstavili tudi lani sprejeti evropski sveženj spodbud za krožno gospodarstvo. »Dobra stran svežnja je, da je integralen, ker vključuje ekonomijo, okolje, socialni vidik in ustvarjanje delovnih mest.« So pa tudi drugi pogledi. V sveženj je vključena na primer iniciativa za spodbujanje sežigalnic, čeprav jih je v severni in zahodni Evropi že preveč. Sežgejo toliko odpadkov, da ni več kapacitet za odlaganje, čeprav so boljše možnosti od sežiganja, na primer recikliranje in podaljšanje življenjske dobe. V državah, kjer ni sežigalnic, bi lahko vnovič uporabili odpadne materiale, namesto, da jih sežgejo, razmišlja Braam.

Krožno gospodarstvo vodi v bolj decentralizirano dobaviteljsko verigo in v druge dejavnosti, ki lahko spodbudijo reindustrializacijo evropskega gospodarstva, še dodaja nizozemski podjetnik.

Primerjava držav

V Nemčiji, na Danskem in Nizozemskem je delež ločevanja odpadkov tako visok, da odlaganja praktično ni več, za razliko od, denimo, Madžarske, kjer ga je 57 odstotkov. V nekaterih novih članicah zakonske zahteve niso tako ostre kot na primer v Nemčiji, vendar je treba pri primerjavah pogledati globlje, je prepričan Braam in dodaja primer nizozemskega podjetje za ravnanje z odpadki, ki je bilo presenečeno, kako dobro je urejeno ločevanje v Sloveniji.  

Kaj pokaže primerjava panog

V živilski industriji vsi razumejo težave zaradi rastočega števila prebivalcev in pomanjkanja obdelovalnih površin. »Ne vem, če delajo bolje kot v drugih panogah, vendar dobro razumejo težave.« Gradbena industrija na Nizozemskem včasih omahuje pri uvedbi ukrepov krožnega gospodarstva, vendar so učinki njihovih ukrepov veliki. V avtomobilski industriji je velik delež recikliranja. Po drugi strani pa podjetja za ravnanje z odpadki včasih ne želijo sprememb. Prepričani so, da že zdaj delajo dobro.

Na Nizozemskem pa igrajo pokojninski skladi in banke ključno vlogo pri preoblikovanju gospodarstva. Iščejo namreč nove poslovne modele in ocenjujejo, da bodo tveganja v krožnem gospodarstvu manjša kot pri linearnem. Raziskujejo, kaj prinaša krožno gospodarstvo. Nizozemski banki Amro in Rabobank financirata podjetnike pri iskanje potencialov v krožnem gospodarstvu.

Slovenci odprti za spremembe

»Ne vem, kako je z vlado v Sloveniji, vidim pa, da so slovenski ljudje zelo odprti za spremembe. V majhni državi je lažje najti skupne osnove za reševanje težav. V Sloveniji se lahko zato hitro prilagodite na izzive krožnega gospodarstva. Lažje pa je začeti pri močnih delih gospodarstva,« je končal Braam. 


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Koliko morate odšteti za po novem plačljive plastične vrečke 31

V Mercatorju in Sparu smo preverili, koliko stane plastična vrečka na samopostrežni blagajni in kako jo dobite.

OK & EN
Novice
Novice Božično darilo Magni: Arso ji je izdal okoljevarstveno dovoljenje 14

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je izdala okoljevarstveno dovoljenje Magni Steyr za obratovanje naprave Magna Nukleus v...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Elektro Božiček 1: omrežnina za elektriko bo za gospodinjstva malce nižja

V tipičnem gospodinjstvu, ki porabi 3.500 kilovatnih ur električne energije na leto, bodo v letu 2019 plačali osem evrov manj omrežnine...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Honda: litij ionske baterije bi lahko zamenjali z fluorid ionskimi 51

Kalifornijski inštitut Caltech, Nasin laboratorij JPL in Honda so predstavili novo tehnologijo, ki je po zagotovilih avtorjev boljša od...

OK & EN
Novice
Novice Goodyear do gradbenega dovoljenja po novem zakonu v štirih mesecih 2

Goodyear Dunlop Sava Tires je po integralnem postopku prišel do gradbenega dovoljenja v štirih mesecih. To je prvo gradbeno dovoljenje...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Elektro Božiček 2: tudi stanovalcem blokov samooskrbne fotovoltaike

Na ministrstvu za infrastrukturo so pripravili predlog Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov in jo dali v javno...

OK & EN
Odpadki
Odpadki (video, foto) V Ljubljani je gora odpadkov, ki se kar nočejo pospraviti

Julija smo poročali o kupu, v katerem je bilo več kot 20 tisoč kubičnih metrov gradbenih odpadkov podjetja KPL. V podjetju so...

OK & EN
Novice
Novice Izbrali prvo slovensko inženirko leta

Nosilka naziva Inženirka leta 2018 je Dora Domajnko, magistrica elektrotehnike in razvojna inženirka v RLS merilna tehnika.