Z Birolom smo govorili v torek, ko je sodeloval na panelu o globalni energetiki na Strateškem forumu Bled.
Slovenija ni članica IEA. Kaj to pomeni? Kakšne so prednosti članstva?
IEA je globalna energetska avtoriteta. Smo energetska organizacija številka ena in pokrivamo zemeljski plin, premog, jedrsko energijo, hidroenergijo in tehnologije za energetsko učinkovitost. Svetujemo vladam držav članic pri vprašanjih, kot so energetska varnost, stroški energije, okoljske teme, uvajanje novih tehnologij za dvig energetske učinkovitosti. Pri svetovanju uporabljamo znanje, ki se je v energetskem sektorju nabiralo 40 let. Pri nas dela 300 vrhunskih strokovnjakov. S Slovenijo tesno sodelujemo, slovenskemu predsedniku vlade sem povedal, da se veselimo tesnejšega sodelovanja v prihodnje.
Vas in agencijo IEA mediji pogosto citiramo, zlasti vaše napovedi. Prosim, napovejte, kakšna so vaša pričakovanja na plinskem trgu.
Trg plina se spreminja, predvsem zaradi dogajanja v Severni Ameriki in Avstraliji, od koder bodo v prihodnjih petih letih prišle obsežne količine utekočinjenega zemeljskega plina. Še zlasti v Evropi bo omajan monopol nekaterih držav, poleg tega pa lahko pričakujemo več prožnosti pri cenah plina in pri plinskih pogodbah. Države, ki lahko učinkovito razberejo spremembe in se ustrezno pripravijo nanje, lahko potegnejo koristi iz novih razmer.
Ukvarjate se z energetsko učinkovitostjo. Kaj bi morali storiti v Evropski uniji, da bi jo izboljšali?
EU je med vodilnimi pri energetski učinkovitosti, še vedno pa je prostor za izboljšanje na treh področjih: pri stavbah, pri osebnih avtomobilih in tovornjakih in v industriji pri strojih. Izboljšanje energetske učinkovitosti bo zmanjšalo stroške energije. Drugič, zmanjšalo bo emisije. In tretjič, v državah uvoznicah energije, kot kje Slovenija, bo zmanjšalo uvoz. Energetska učinkovitost je po mojem mnenju kot aspirin: dobra je za vse.
Kako hitro bo po vašem mnenju rasla raba obnovljivih virov energije?
Raba obnovljivih virov raste po vsem svetu zelo hitro. Še posebej rabe vetrne in sončne energije. Odvisno pa je od države. V nekaterih je vetra dovolj, drugod ne. V nekaterih državah uporabljajo vodno energijo, drugod več vetrne in sončne. Stroški sončne in vetrne energije upadajo zelo hitro: v zadnji petih letih so stroški vetrne energije upadli za tretjino, stroški sončne energije pa za 80 odstotkov. Še bodo upadali in takšna energija bo postala glavna tekmica zemeljskemu plinu. Sončna in vetrna energija imata velike omejitve, ker nista stalni, ampak spremenljivi. Njuno vključevanje v sistem je velik izziv. Številni strokovnjaki iščejo optimalne kombinacije med vetrno, sončno, vodno, jedrsko in drugimi energijami.
Imamo vtis, da ZDA pri obnovljivih virih prehitevajo Evropo. Menite enako?
ZDA in Kitajska veliko delata pri obnovljivih virih. Lani so bile kitajske naložbe v obnovljive vire višje kot v vseh evropskih državah in ZDA skupaj. Moramo pa biti pošteni, Evropa je bila začetnica pri obnovljivih virih. Evropska gospodarstva so nekoliko trpela, ker je bila takšna energija takrat draga. Zdaj pa vidimo, da vse države, poleg Evrope, ZDA in Kitajske tudi Indija in druge močno spodbujajo obnovljive vire. To je razlog za velik razvoj takšnih virov. Še enkrat, velika težava je raba obnovljivih virov, ne da bi povzročali težave. S tem se veliko ukvarjamo.
Velike družbe, na primer Apple in IKEA, gradijo svoje elektrarne na obnovljive vire. Je to po vašem mnenju trend?
Ja, to je trend. Kar počnejo, je dobro za okolje in za publiciteto. Če pa to postavimo v globalni kontekst, to ne bodo nosilci sprememb. Največji igralci so industrija, gospodinjstva in elektrarne. Njihove odločitve bodo zelo pomembne in bodo oblikovale spremembe.
