Tak je sto milijard evrov težak nemški podnebni sveženj. Poglejte, kaj prinaša. Tak je sto milijard evrov težak nemški podnebni sveženj. Poglejte, kaj prinaša. Predstavljamo podnebne ukrepe, ki jih je v petek po več kot 24-urnih pogajanjih sprejela nemška vladna koalicija z Angelo Merkel na čelu.
Kaj bo Šarec počel na najpomembnejšem podnebnem vrhu po Parizu 2015 Kaj bo Šarec počel na najpomembnejšem podnebnem vrhu po Parizu 2015 Kabinet predsednika vlade smo prosili za opis načrtov, ki jih bo premier zastopal na podnebnem vrhu OZN.
V Nemčiji bodo danes predstavili podnebni načrt V Nemčiji bodo danes predstavili podnebni načrt Nemška vlada bo danes predvidoma razkrila načrt za zaščito podnebja. Načrt bi lahko dodatno obremenil nemške blue chipe za več milijard evrov.
Na vladi zavrnjeno posredovanje Bratuškove v družbah ELES in Borzen Na vladi zavrnjeno posredovanje Bratuškove v družbah ELES in Borzen Na dnevni red današnje seje vlade sta bila uvrščena predloga za spremembe aktov o ustanovitvi družb ELES in Borzen, vendar nista bila sprejeta.

Številne priložnosti gradnje skoraj nič energijskih stavb

Čas branja: 3 min
14.09.2016  12:29  Dopolnjeno: 14.09.2016 12:34
Prihodnost je tudi v skoraj ničenergijskih stavbah, pri čemer bi ekonomika naložbe morala biti ključna pri odločanju o celoviti prenovi stavb, so si bili enotni sodelujoči na konferenci Trajnostna energija lokalno, ki jo je priredil Borzen, slovenski operater trga z elektriko.
Številne priložnosti gradnje skoraj nič energijskih stavb

Obveščaj me o novih člankih:  

Štirinajst govorcev je skupaj z več kot sto udeleženci včeraj govorilo o nekaterih ključnih izzivih, pred katerimi se je znašla celovita energetska prenova stavb v lokalnih skupnostih. Že po letu 2018 naj bi bile vse stavbe v javni lasti skoraj nič energijske, vse nove stavbe pa po letu 2020, so sporočili iz Borzena.

Kako doseči te ambiciozne cilje pri omejenih javnih finančnih sredstvih? Vprašanja po besedah direktrorja Borzena Karla Peršolje motivirajo Borzen, ki želi prispevati k delitvi znanj in praks ter spodbujati aktivnosti pri celoviti obnovi skoraj nič energijskih stavb.

Klemen Potisek z ministrstva za infrastrukturo je dodal, da Borzenova konferenca veliko prispeva k dviganju zavesti o učinkovitejši rabi energije kot enem temeljnih izzivov Slovenije na energetskem in okoljskem področju. V stavbah porabimo kar 40 odstotkov energije, zato lahko pri gradnji stavb in njihovi rekonstrukciji pričakujemo glavne prihranke energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije s povečanjem zahtev glede energetske učinkovitosti stavb. Najpomembnejši strateški projekt vlade je zato prenova stavb z velikim multiplikativnim učinkom zniževanja stroškov energije, povečevanja energetske neodvisnosti in zmanjševanja emisije toplogrednih plinov.

Z Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb v okviru projekta energetske prenove smo se zavezali, da bomo v obdobju nove finančne perspektive 2014 – 2020 prenovili četrtino vsega stavbnega fonda oziroma okrog 22 miljonov kvadratnih metrov stavbnih površin, od tega 1,8 milijona kvadratnih metrov javnih stavb, je povedal Tilen Smolnikar z ministrstva za infrastrukturo.

Za učinkovito rabo energije javnih stavb bo namenjenih 115 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 50 miljonov evrov povratnih sredstev. Letni razpisi so že v teku, Smolnikar je napovedal nove razpise in tri vrste novih finančnih inštrumentov: posojila javnim in zasebnim lastnikom, inštrument za porazdelitev tveganja in lastniško financiranje ESCO podjetij. Na razpolago bodo v letu 2017.

Po besedah Erika Potočarja z Ministrstva za infrastrukturo je sprejet Akcijski načrt za skoraj nič energijske stavbe za obdobje do leta 2020, v katerem so določeni definicija in minimalne zahteve skoraj nič energijskih stavb. Bistvene zahteve za skoraj nič energijske stavbe bodo predpisane tudi v spremembi Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbi.

Marjana Zavrl Šijanec iz GI ZRMK je izpostavila dilemo ekonomske upravičenosti prenove in vprašanje kompleksnosti celovite prenove stavbe in skoraj ničenergijske prenove stavbe ter zanimivost takšne prenove za financiranje po načelu energetskega pogodbeništva.

Z izzivi učinkovitosti, kakovosti in transparentnosti energetskega pogodbeništva in kakšne so praktične izkušnje z njim v Sloveniji in Evropi, je udeležence seznanil Damir Staničić z Inštituta Jožef Stefan.

Tomaž Krištof, Studio Krištof arhitekti, je opozoril, da energetske obnove zapečatijo stavbo za . nadaljnjih nekaj deset let, zato je nujno pred odločitvijo natančno preveriti, v kakšnem stanju je stavba, katere so njene pomanjkljivosti in za kakšno vrsto prenove bi se bilo smiselno odločiti, saj je lahko energetska sanacija priložnost za mnoge druge oblike prenov, kot so funkcionalna, prostorska, sanitarna, konstrukcijska, protipožarna in protipotresna.

Konferenca se je zaključila z okroglo mizo »Ambicije skoraj ničenergijskih stavb za jutri«, na kateri je  Andreja Cirman z Ekonomske fakultete poudarila, da se denar v Evropski uniji vrača na nepremičninsko področje zaradi večje verjetnosti donosnosti, kot na primer v bankah in v obveznicah, velik potencial pa vidi v javno-zasebnem partnerstvu ob tem, da se projekti seveda »morajo splačati«.

Rajko Leban, GOLEA, je izpostavil, da je pri energetski prenovi potrebno razmejiti, kateri ukrepi so ekonomsko smiselni, kateri pa ne. Obstoja nevarnost, da bi projekti šli naprej zgolj v smeri zahtev PURES, ne pa že v smeri nič energijskih stavb. Koncept energijsko učinkovitih stavb in stavb, ki so proizvajalci energije, predstavlja velik zasuk v iskanju kakovostnih prostorskih rešitev, ki bo v prihodnosti zahteval še tesnejše povezovanje s samim prostorskim načrtom, je poudarila Barbara Radovan z ministrstva za okolje in prostor.

Sklepne ugotovitve omizja in udeležencev so bile, da lahko gradnja in celovita energetska obnova stavb in skoraj nič energijskih stavb hkrati ponuja številne priložnosti in koristi. Ekonomska upravičenost bi morala pri tem igrati ključno vlogo. K takšnim projektom je treba pristopati celostno, upoštevajoč poleg okoljskih in energetskih tudi funkcionalne in prostorske vidike. Pri tem je izpostaviti, da vse to zahteva bolj integrirano načrtovanje, vključevanje novih znanj in tehnologij, nova povezovanja med projekti in občinami, kot tudi nove vire financiranja, pri čemer energetsko pogodbeništvo stopa v ospredje, so še sporočili iz Borzena.

 



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Poglejte, kaj piše v slovenskem patentu za shranjevanje električne energije 5

Matjaž Valant z Univerze v Novi Gorici je spomladi presenetil z informacijo, da je izumil postopek za shranjevanje električne energije v...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Nor birokratski zaplet, ki zavira razmah fotovoltaik 1

Sosedje, ki ne živijo v istem bloku, potrebujejo za skupnostno fotovoltaiko gradbeno dovoljenje, ki pa ga ne morejo dobiti, ker je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Z umetno inteligenco do prihrankov elektrike pri toplotnih črpalkah

Švicarski raziskovalci so razvili metodo, pri kateri z uporabo umetne inteligence oblikujejo novo generacijo kompresorjev toplotnih...

OK & EN
Novice
Novice (dopolnjeno) Pripravljen je nov osnutek energetskega načrta. Poglejte, kaj pravi o NEK 2 in TEŠ 6 5

Končana je različica 4.0 celovitega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Odločitev o NEK 2 je eden ključnih izzivov.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Zakaj so jedrske elektrarne na Kitajskem cenejše kot na zahodu 1

Kakšni so ekonomski vidiki jedrske energije in kakšna je njena sprejemljivost v javnosti? O tem bodo med drugim govorili septembra v...

OK & EN
Novice
Novice Zakaj je moralo podjetje Paradajz vrniti prejeto subvencijo 4

Na Pomurskem forumu Financ smo govorili o uporabi termalne vode in geotermalne energije v pomurskem gospodarstvu.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Kdaj se bomo v resnici odločali o drugem bloku jedrske elektrarne 6

Če želimo doseči podnebne cilje, moramo omogočiti enakovredno in nevtralno obravnavo vseh nizkoogljičnih tehnologij za proizvodnjo...