V načrtu mora določiti ukrepe preprečevanja nastajanja odpadkov in način ravnanja z nastalimi odpadki. Tako zahteva uredba o ravnanju z odpadki.Kako pa je v praksi? Kakšne so izkušnje podjetij z izdelavo načrtov za gospodarjenje z odpadki?
Veliki z odpadki ravnajo zgledno
»V večjih podjetjih so večinoma zgledno uredili ravnanje z odpadki, pri manjših in srednje velikih podjetjih pa opažamo, da pogosto gledajo na področje ravnanja z odpadki kot na nujno zlo, ki jim prinaša stroške,« so odgovorili v ljubljanski družbi za ravnanje z odpadnimi surovinami Interseroh.
Znižajo stroške ravnanja z odpadki
»V manjših in srednjih podjetjih največkrat ne poznajo najbolje zakonodaje s področja ravnanja z odpadki in niti ne vedo, kdo so zavezanci in kaj naj bi vključeval načrt gospodarjenja z odpadki. Ko se v sodelovanju s podjetji lotimo priprave načrta za gospodarjenje z odpadki, so v podjetjih večinoma zadovoljni. Spoznajo, da ne gre zgolj za dokument, ki ga od njih zahteva zakonodaja, ampak jim pomaga pri uvajanju izboljšav, s katerimi zmanjšajo količino odpadkov in z boljšo pripravo odpadkov za odvoz zvišajo vrednost odpadnega materiala ter s tem znižajo stroške ravnanja z odpadki,« so pojasnili v Interserohu.Zakaj je prilagajanje načrta smiselno
Z uredbo o ravnanju z odpadki je načrt gospodarjenja z odpadki ustrezno urejen, ocenjujejo v Interserohu. Nekoliko ohlapna je le opredelitev, kaj pomeni »odločitev o spremembi ravnanja z odpadki«, zaradi katere morajo zavezanci ustrezno spremeniti tudi načrt gospodarjenja z odpadki. Načeloma pa velja, da je prilagajanje načrta smiselno že z vidika optimizacije gospodarjenja z odpadki, saj gre za proces, menijo v Interserohu.
Strankam optimizirajo okoljevarstvene ukrepe
Storitve svetovanja pri ravnanju z odpadki pa ponuja podjetjem tudi sestrska družba ljubljanskega Interseroha, pred nekaj dnevi odprti mariborski Interseroh Plastics Reserach & Development. »Kompetenčni center ponuja storitve za trg na področju trajnostnega razvoja v celoti. Optimiziramo pri okoljevarstenih zadevah po željah in naročilih kupcev tudi njihovo proizvodnjo. Kupcem zagotavljamo tudi storitve podpore pri optimizaciji proizvodnje, na primer pri izračunu ogljičnega odtisa. To je naša storitvena dejavnost ne samo za slovenski prostor, ampak za vse naše kupce,« je povedala prokuristka Manica Ulčnik-Krump, vodja raziskav in razvoja pri recikliranju plastike v mednarodni skupini Interseroh.
Iz odpadka v dober material
Novi mariborski center je registriran izključno za raziskovalno-razvojno laboratorijsko dejavnost na področju odpadne plastike. Večina obravnanega materiala je odpadna plastika iz mešanih komunalnih odpadkov. Največ je odpadne embalaže in druge plastike iz gospodinjstev. Izdelek centra je granulat, ki ga razvijajo po željah kupcev. »Kupci imajo idejo, kakšen končni izdelek želijo, mi pa pogledamo, kakšne lastnosti so potrebne. Surovine, ki so bile včeraj smeti, oplemenitimo, da dobimo material, katerega lastnosti so stoodstotno primerljive z novim materialom,« je pojasnila Manica Ulčnik-Krump.
Večino storitev bodo izvozili
Večina strank mariborskega centra bo iz Nemčije in vzhodnoevropskih držav, pa je povedal Axel Schweitzer, predsednik upravnega odbora skupine Alba, ki posluje z znamkama Alba in Interseroh. Mariborski center je edinstven, vse raziskave in razvoj so namreč zbrani pod eno streho, je še razložil Schweitzer.
