Mnoga znanja, ki izhajajo iz dolgoletnih raziskav, potrjujejo, da je pri proizvodnji električne energije potrebno premakniti človeško zavedanje v smeri čisto novih dognanj o tem, kako in iz česa pridobivati električno energijo. Žal še vedno naletimo na nespreminjanje okostenelih prepičanj o tem, kako bomo rešili Zemljo z vetrnimi elektrarnami. Vetrne elektrarne so zdravju oz. ljudem ter drugim živim bitjem škodljive, poleg tega pa so neučinkovit vir pridobivanja električne energije. Za to trditvijo stojijo raziskave in mnoga znanja, ki jih navajam spodaj:
- Infrazvok in nizkofrekvenčni hrup, ki ga vetrne elektrarne proizvajajo, vplivajo na zdravje in počutje ljudi ter živali. To je zvok, ki ga s sluhom ne zaznamo, a naše celo telo zaradi tega hrupa nesprestano vibrira in je neprenehoma vznemirjeno, nikoli ne počiva. Posledica tega so številne bolezni. Zaradi njih so z območja vetrnih polj ljudje zbežali. Njihove hiše, nekoč njihovi domovi, so brez vrednosti. Vetrne elektrarne so nevarne za življenje ptic (vetrne turbine jih zmeljejo, nizkofrekvenčni hrup pa jim onemogoči orientacijo v prostoru) in drugih živali. Kvarijo veduto – vizualni izgled pokrajine, pri čemer je na to še posebej občutljiva kulturna krajina. Kulturna krajina je Kras in njegovo veduto je potrebno ohranjati ne le za našo kvaliteto življenja, ampak tudi za kvaliteto življenja naših otrok. Naj omenimo tudi menjavanje sence in svetlobe ob neprenehnem vrtenju krakov v hišah družin. To ustvarja shizofren občutek in brez zagrnitve oken ne gre. Družine tako v svoji lastni hiši preživijo dneve v temi. Le kako se počuti človek ob zagrnjenih oknih, ko zunaj sije sonce.
- Hitrost vetra se spreminja ves čas - zato je stopnja izkoriščenosti tega vira zelo nizka. Vetrne elektrarne ne proizvajajo velikega deleža energije. Za zagon in kasneje za obratovanje potrebujejo drage državne subvencije, kar ima za posledico visoke cene električne energije za potrošnike. Nobena vetrna elektrarna ni sposobna sama zagotoviti potrebe po električni energiji, vedno jo je potrebno dopolniti z drugimi viri proizvodnje električne energije. Cena vetrne elektrarne je višja, kakovost elektrike, ki jo proizvajajo pa nižja. Mi – davkoplačevalci – ljudje smo tisti, ki bomo plačevali višjo ceno elektrike – pri tem pa kulturne krajine Kras-a in drugih čudovitih pokrajin po Sloveniji ne bomo ohranjali in varovali, ampak degradirali.
- »Zmagovalci« v ozadju nastanka teh pošasti so lastniki zemljišč, proizvajalci in nekateri politiki in NE LJUDJE IN PLANET ZEMLJA. V javnosti lahko danes opazimo umetno ustvarjeno navdušenje nad obnovljivimi viri energije, tudi nad vetrom. Glavni argument za vetrnice naj bi bilo zmanjševanje CO2. Vzemimo za primer Nemčijo kot vodilno državo po številu vetrnic, kjer so se emisije CO2 povečale na 912 milijonov ton in so tako na prebivalca med najvišjimi na svetu. Stroški nemškega energijskega prehoda znašajo 28 milijard evrov na leto. Gospodinjstvo s porabo električne energije 3.500 kilovatnih ur mora plačati 270 evrov na leto za izvajanje energetskega prehoda, poroča časopis "Handelsblatt", navaja pa izračune. Izračuni vključujejo le izdatke za spodbujanje obnovljivih virov energije!
V nadaljevanju bom izpostavil tri ključne točke:
Zakonodaja
Aktualna zakonska ureditev postavitve vetrnih elektrarn (v nadaljevanju VE) je toga in pomanjkljiva, predvsem z vidika vplivov na okolje, ki niso niti omenjena. Po večletnih izkušnjah se je tako doma kot v tujini pokazalo, da imajo VE zelo velik vpliv na okolje – na naravo, živali in na zdravje ljudi. Zaradi enormnih negativnih vplivov na okolje, so se povsod po Evropi, kjer so postavljene VE, ustanovile skupine in organizacije, ki opozarjajo na ta problem in zahtevajo podrobnejšo zakonsko ureditev. Nekatere evropske države so temu sledile in so to področje že podrobneje uredile, druge so še v fazi sprejemanja, tretje oziroma pristojni organi le-teh pa se te pravne luknje ne zavedajo oz. se je ne želijo in ne delajo potrebnih korakov k njeni ureditvi . Med njimi je tudi Slovenija.
Alternativa vetrnim elektrarnam v Sloveniji
Razpoložljivost elektrarn nam pove, kako zanesljivo lahko računamo na energijo elektrarne. Majhna razpoložljivost pomeni, da mora imeti energetski sistem 100% rezervo v drugih oblikah energije. Vedeti moramo, da vetrna elektrarna doseže svojo nazivno moč komaj pri hitrosti vetra 16 m/s – 58 km/h, pri hitrosti vetra 4 m/s – 14 km/h se priklopi na omrežje, pri hitrosti vetra 25 m/s – 90 km/h pa se izključi (podatki so odvisni od tipa vetrnice). Razpoložljivost je odstotek časa, ko elektrarna daje energijo v omrežje. Razpoložljivost vetrnih elektrarn je približno 15 do 20%. Za primerjavo: pri jedrski elektrarni je razpoložljivost približno 92%.
Zaradi vetrnih elektrarn skupna potrebna zmogljivost ostalih energetskih objektov NE BO nič manjša. Razen klasične hidroenergije elektrarn na OVE ne poganjajo sonce, veter in organski odpadki oz. biomasa, temveč v največji meri subvencije – denar!
Zakaj je potrebno vsako leto zmetati v subvencije za OVE (letno več kot 140 milijonov evrov) od tri do petkrat večjo vsoto, kot je vrednost energije, ki jo letno proizvedejo? Namesto teh dveh milijard bi lahko za 1,4 milijarde zgradili deset elektrarn na srednji Savi. Več kot 90% investicije lahko naredijo domača podjetja. Večina denarja, ki bi bila namenjena za izgradnjo elektrarn, bi se zavrtela v nacionalni ekonomiji. To pomeni, da je narodno-gospodarski multiplikator na hidroelektrarnah maksimalen. Da ne govorim o povečanju poplavne varnosti, ureditve komunikacij ob Savi, namakanju Krškega polja, optimiranju hlajenja NEK (s tem dobimo še za eno HE elektrike) in turističnih možnosti. Da ne omenim, da je teh 340 MW hidroelektrarn tudi edini način, da do leta 2025 izpolnimo zaveze EU glede deleža obnovljivih virov energije.
Ekonomičnost vetrnih elektrarn
Nemčijo trenutno »zelena energija« stane 56 milijonov € vsak dan, oziroma 20 milijard € letno. Za takšno količino električne energije bi na trgu plačali okoli 2 milijardi €.
Energijo so v Nemčiji preplačali za 18 milijard € - torej sprašujem: koliko moči so dobili za milijarde €, ki so jih zmetali - in še naprej mečejo v veter in sonce? Odgovor – nepomembnih 3,3%! NI VELIKO.
Približno polovica nemškega zmanjšanja emisij CO2 od leta 1990 dalje, izhaja iz zaustavitve industrije nekdanje Vzhodne Nemčije.
Je kdo napisal, za koliko sta obe vetrnici pri nas uspeli zmanjšati proizvodnjo elektrike iz naših premogovnih in plinskih elektrarn? Ali smemo razmišljati? In ne delati nekaj na pamet, kot to sedaj počne vlada? Ali sploh poslušajo stroko? NE!
Slovenija je zelena in naravna dežela in njeni ljudje jo spoštujemo
Slovenija po svoji lepoti in biološki raznovrstnosti prednjači pred vsemi svetovnimi državami. Kraška krajina izstopa v slovenskem in mednarodnem merilu predvsem zaradi izjemne naravne dediščine, bogatega in raznolikega rastlinskega ter živalskega sveta – to so razlogi, da se po Krasu imenujejo vsi kraški pojavi in pokrajine po svetu. To so razlogi, da je Kras na čakalni listi za vpis v svetovno dediščino Unesca!
Na tem mestu citiram univ. dipl. biologa in doktorja bioloških znanosti Andreja Gogale: »Posebnost kraškega makro reliefa so suhe doline – doli (Senadolska dolina, Brestoviški dol), velike vrtače in koliševke, ki so nastale s podiranjem stropov podzemeljskih votlin, sem sodijo tudi brezna in kraške jame. Kraška krajina, ki jo je človek sooblikoval tisočletja, ni le lepa na pogled. Kraški pašniki in travniki, mnogo kje v dobršni meri prerasli z gozdom, so zgled velike naravne raznovrstnosti in dom mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Veter, ki je skozi stoletja vzdrževal travnike na kraških gorah in kipeče življenje na njih, bo žal lahko tudi vzrok njihovega iznakaženja ali uničenja. Izraba vetrne energije s pomočjo gigantskih vetrnic je nova grožnja neokrnjeni naravi. Po tem, ko je industrializacija uničila naravo v dolinah, se z vetrnimi elektrarnami in daljnovodi širi še v doslej bolje ohranjeno hribovje.«
Naša majhnost nam služi kot naša veličina. Na tem majhnem prostoru združujemo raznolikost podnebij in pokrajin. Kot prebivalci svetovnega fenomena Škocjanskih jam, vam lahko povemo iz prve roke, da gre za neverjeten odziv s strani turistov, ki neprenehoma ponavljajo, kako so presunjeni nad našim mirom in lepoto zelene narave. Od narave je odvisno naše preživetje in preživetje prihodnjih rodov. Od tega je odvisna naša kakovost življenja. Zagovarjamo razvoj, ki uvaja mehak pristop trajnostnega turizma, v kmetijstvu pa zagovarja potenciranje prehranske samopreskrbe. Slovenija ni polje smrti, Slovenija je naša dežela! Zelena dežela, ki spoštuje vsako ped zemlje! To je naša – samostojna pot, pot po kateri moramo hoditi, saj so jo hodili za nas že naši predniki. Za sebe in naše otroke!
Dokazi s sveta
Analiza skoraj 3.000 kopenskih vetrnih elektrarn - največja tovrstna študija do sedaj je pokazala, da se nameščene VE obrabijo hitreje, kot je navedeno s strani proizvajalcev. Prava doba delovanja je 12-15 let! Vlade in proizvajalci VE izračune delajo na predpostavki, da imajo VE življenjsko dobo od 20 do 25 let.
Avtor poročila, prof. Gordon Hughes, ekonomist na Univerzi v Edinburghu in nekdanji energetski svetovalec Svetovne banke, je odkril, da se "obremenitveni faktor" - ocena izkoristka VE, ki temelji na deležu proizvedene električne energije, dejansko zmanjša z 24 odstotkov v prvih 12 mesecih delovanja na samo 11 odstotkov, po 15 letih.
Dr. John Constable, direktor REF (fundacija za obnovljivo energijo ), je dejal: "Ta raziskava potrjuje sum, da kljub desetletnim velikodušnim subvencijam vetrni industriji ni uspelo spodbuditi inovacije, ki so potrebne, da bi bil ta sektor konkurenčen«.
"Anglija ni dovolj vetrovna, da bi opravičila vlaganje v gradnjo novih kopenskih vetrnih elektrarn. Ekonomika projekta ne bi delovala" - Hugh Mc Neal, izvršni direktor vetrne industrije. V Sloveniji pa nas prepričujejo, kakšne vetrne kapacitete imamo. Če pogledamo evropske podatke ugotovimo, da smo po prevetrenosti na predzadnjem mestu. Naš infrastrukturni minister g. Gašperšič pa še vedno vztraja z umeščanjem vetrnic v prostor. Bravo minister!
Danska vlada je opustila načrte za izgradnjo petih vetrnih elektrarn na morju, ker bi s tem proizvedena električna energija postala predraga za danske potrošnike.
Vlada bi morala plačati 10.630.000.000 $ za nakup električne energije iz petih vetrnih elektrarn - cena za potrošnike bi bila predraga, saj se že soočajo z najvišjimi cenami električne energije v Evropi. "Ne moremo sprejeti tega, ker že sedaj zasebni sektor in gospodinjstva plačujejo preveč. Danska politika obnovljivih virov se je izkazala za predrago," je dejal okoljski minister Lilleholt
Strošek energetskega prehoda, po izračunih nemškega gospodarskega inštituta (IW) se bo letos spet precej povečal na okoli 31 milijard.
Očitno bo potrebno umestiti še par tisoč vetrnic več, da bodo razumeli kaj delajo narobe.
Nemčija je zgrešila večino svojih ciljev na področju energetske politike, vključno s cilji varovanja podnebja. To kažejo rezultati študije, ki jo je opravil Inštitut za nemško gospodarstvo (IW).
Irska: zavrnjeno gradbeno dovoljenje za 240 milijonov € vreden projekt vetrnih elektrarn. Dokaz, da alternativni viri energije pokurijo več fosilnih goriv za njihovo izdelavo glede na količino energije, ki jo proizvedejo v času obratovanja.
VE so problem. To je dejstvo, s katerim se strinjajo vse države, kjer so jih postavili. Na svetu se preko 2000 civilnodružbenih gibanj bori proti postavitvi le-teh. Posebno so aktivne v Nemčiji, na Danskem, Poljskem, itd… ([www.windwahn.de]). Prav tako pa se zagovarja trdna in dokazljiva načela o tem, da VE NISO sprejemljive z vidika reševanja podnebnih sprememb. Sprožajo vrsto zdravstvenih, okoljskih in energetskih vprašanj.
Glede same donosnosti naložbe v energetiko pa moram spomniti, da moramo to naložbo plačevati davkoplačevalci z višjo ceno električne energije. Tukaj gre za odliv ogromnih dobičkov v zasebne roke nekaj posameznikov medtem, ko primanjkuje denarja za razvoj v gospodarstvu in odpiranje novih delovnih mest !
Kot primerjava: električna energija iz novih vetrnih elektrarn, je še trikrat dražja od energije, proizvedene iz obstoječih konvencionalnih elektrarn in štirikrat dražja od električne energije iz jedrskih reaktorjev. Vetrna energija je močno subvencionirana od leta 1980 in še vedno dobi 69-krat več subvencij od premoga, nafte in zemeljskega plina na vat proizvedene elekt. energije.
Dajatve gospodinjstev lani za petino navzgor
Končna maloprodajna cena elektrike za povprečno slovensko gospodinjstvo je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 158,86 EUR/MWh in je tako bila za 0,3 odstotka višja kot v enakem obdobju leta 2014.
22 evrov - toliko znaša cena megavatne ure elektrike na nemški borzi
150 evrov v povprečju plača država za vsako megavatno uro elektrike, ki pride iz zelenih elektran .
Če gledamo samo strukturo končne cene, pa je bila razporeditev naslednja: za dobavo energije je konec leta povprečno gospodinjstvo brez DDV dalo 56,41 EUR/MWh (3 odstotke manj kot leto prej), strošek uporabe omrežja pa je znašal 53,67 EUR/MWh (2 odstotka manj). Dajatve so v skupnem seštevku znašale 17,08 EUR/MWh in so se zaradi višjega prispevka za energetsko učinkovitost od 1. januarja 2015 in višjega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom, ki je začel veljati 1. avgusta, v opazovanem obdobju enega leta zvišale skupaj kar za 20 odstotkov (revija Naš stik).
In še beseda ali dve o državnem interesu. Gre za interes določene skupine ljudi (klike, lobijev?) - in to je to. Na škodo državljanov.
Ekonomskega in tehničnega argumenta na ravni države za postavitev vetrnic absolutno ni. Država brez strategije tava kot slepec v puščavi.
Samo kot informacija: OVE proizvedejo 1,4% elektrike, to je cca. 200 000 MWh. To na borzi kupiš za manj kot 8 mio EUR. Naši plačajo za OVE vsako leto 150 mio. In to je državni interes???
Za konec pa, spoštovani gospodje in vsi ostali, ki se ne strinjate z našimi načeli, prosim, da se držite kulture dialoga in spoštovanja do sočloveka. Neprenehoma nam očitate, da smo proti VE in, da smo pod vplivom NIMBY efekta (upam, da razlaga tega pojma ni potrebna). V CI za zaščito Senožeških Brd imamo drugo razlago za NIMBY efekt: Next It Might Be You!
Diego Loredan za CI za zaščito Senožeških Brd
