V sončnih elektrarnah, postavljenih po uredbi o samooskrbi z električno energijo, ki je uvedla sistem neto meritev, ne bo proizvedeno toliko električne energije, da bi lahko kakorkoli ogrozila kogarkoli, je na četrtkovi okrogli mizi, zatrdil Golob in predstavil grobo računico.
1. mit: Zaradi neto meritev bo plačane manj omrežnine
V Sloveniji je 900 tisoč odjemalcev električne energije. Golob je predpostavil, da je lahko postavljenih največ 50 tisoč naprav za samooskrbo. Omejitve so tehnične: hiša mora biti prav obrnjena, poraba primerna in drugo. Če bi vseh 50 tisoč hiš opremili z desetkilovatno elektrarno, bi dobili na videz veliko moč, 500 megavatov, vendar: »Energetsko to ni nič, to je 500 gigavatnih ur v sistemu s 13 teravatnimi urami. Toliko je proizvajala Termoelektrarna Trbovlje, pa ni nihče opazil, ko je izpadla. Energijsko gledano ne bo nobenega problema. Eles bo sicer lahko v posameznih dnevih občutil konice. Ni pa dvoma pri odgovoru na vprašanje, ali je treba samooskrbo odrivati ali jo pod pametnimi pogoji integrirati. Samo ena strategija mora biti in to je pametna integracija.«
Omrežnine bo več, in ne manj
Strah pred izpadom energijskega dela omrežnine je odveč, je nadaljeval predsednik uprave Gen I in razložil: »Vsi, ki bodo imeli fotovoltaike, bodo sčasoma imeli tudi toplotne črpalke in električne avtomobile, to pa bo povečalo porabo in več kot nadomestilo zmanjšanje omrežnine zaradi izpada 500 gigavatnih ur iz sistema. Zaradi sončnih elektrarn bo omrežnina profitirala. Stalno poslušam, da bo zaradi manjše omrežnine kdo bankrotiral. Nihče ne bo bankrotiral. Vsi sistemski operaterji distribucijskega in prenosnega omrežja bodo imeli zaradi prehoda na brezogljično in sončno energijo in posledično pametne porabnike in pametna omrežja večje prihodke.«
2. mit: Samooskrba izkrivlja omrežninsko politiko
Argumenti, da samooskrba izkrivlja omrežninsko politiko, so privlečeni za lase, v resnici jo izkrivljamo že ves čas, odkar jo imamo, je še dodal Golob.
Največji pobudnik vlog za smooskrbo
Ddajmo, da je Gen I po Golobovih besedah največji pobudnik vlog za spremembo načina odjema. Takšno vlogo mora vložiti odjemalec, ki želi postaviti napravo za samooskrbo in uporabiti sistem neto meritev. Vseh vlog je bilo do 30. Junija 159 v skupni moči 1,27 megavata, priključenih pa je bilo 19 naprav v moči 131 kilovatov.
3. mit: Investitorje odganja strah pred spremembo uredbe
Golob je tudi oporekal razmišljanju, po katerem je vzrok za majhno zanimanje investitorjev uredba, ki ne daje investitorjem nobene garancije. Vlada lahko namreč kadarkoli spremeni uredbo in odpravi neto meritve. »Nekateri investitorji bomo morali vlagati na slepo vero. To je sicer slaba tolažb, a ko bo vernikov dovolj, jih nobena vlada ne bo mogla ignorirati. Močnejši bomo od sindikata učiteljev. Treba je torej dobiti čim več vernikov in potem ne bo več težav z uredbo,« je razmišljal Golob.
Verjeti je treba pet let
»Izhod iz takšnih težav je v baterijah. Danes baterije še niso na točki, ko bi se splačale. Čez pet ali najkasneje deset let pa bodo. Torej je treba zdržati pet let. Potem se bomo lahko izklopili iz omrežja, ker bodo baterije tako poceni, da bo rešitev ekonomsko zdržala. Pet let je treba verjeti,« je dodal predsednik uprave Gen I.
Glavni problem: birokracija
Glavna težava investitorjev je drugje: »Stranke ne morejo razumeti, zakaj monterji postavijo napravo v enem dnevu, tisti, ki premetavajo papirje, pa potrebujejo dva meseca. To je razlog, zakaj je tako majhno število naprav. Ni problem ne v denarju in ne v ozaveščanju, problem je v birokraciji. Če kaj potrebujemo, je to poenostavljanje postopkov. Naslednja sprememba naj ne bo zvišanje moči za vključitev v sistem neto meritev. Za to je še vedno čas.«
4. mit: Fotovoltaike potrebujejo subvencije
»Povračilna doba pri sončni elektrarni je lahko 12 let, lahko pa 13 ali 14 let. Zato je čista laž, da vstopajo v takšne naložbe finančni špekulanti. V fotovoltaike vstopajo tisti, ki vanje verjamejo. Če bi se odločili za subvencije, bi bil to v tem trenutku škodljiv korak. Investicijske subvencije, ki bi skrajšale povračilno dobo od 13 let na 10 let, bi bile za ta sektor bolj škodljive kot koristne. Subvencije se bodo nekoč iztekle, tisti, ki jih bo dobil, bo privilegiran, drugi pa ne. Tisti, ki jim je bil denar odvzet, čeprav samo namišljeno, začnejo delovati proti subvencijam.«
Zacvetijo lahko tudi brez finančnih podpor
»Ocenjujemo, tudi kot potencialni investitorji, da se lahko dejavnost razmahne tudi brez subvencij. Danes je to samo moja predpostavka, potrebujem šest mesecev, da ugotovimo, ali predpostavka drži. Čez šest mesecev bom povedal, če sem se zmotil,« je končal Golob.
