Pri gorenju fosilnih goriv nastajajo delci PM 10, veliki deset mikronov. Zakaj so zanimivi? Delci, večji od desetih mikronov, ostanejo v nosu oziroma zunaj organizma, manjši delci pa prodrejo v dihala in prek dihal v kri. Delci PM 2,5 pa prehajajo v pljučne mešičke in od tam v kri in naprej v druge telesne sisteme, je razložil Otorepec.
Osnova delcev je ogljikov atom, nanj se vežejo nosilci dodatnih za organizem nevarnih snovi, na primer benzen iz prometa, lahko tudi azbest. Pri kurjenju fosilnih goriv nastajajo tudi rakotvorne snovi in prek delcev prehajajo v organizem. Zato so tudi delci rakotvorni in sodijo v isto skupino rakotvornosti kot kadmij ali kajenje.
Kaj vse lahko povzročajo delci? V dihalih na mestu vstopa lahko povzročijo vnetno reakcijo. Pri tistih, ki živijo v okolju, v katerem je delcev veliko, lahko to vodi na dolgi rok v notorično vnetje pljuč. Dokazano je, da je med ljudmi, ki živijo ob prometnicah, več astmatikov. In ne samo to. Astmatik, ki živi v takem okolju, ima več napadov. Poročajo tudi o počasnem propadu pljuč pri takšnih bolnikih.
Delci potujejo tudi v srce in povzročajo vnetno reakcijo znotraj živčevja v srcu, kar lahko vodi do srčnega infarkta, okvare žilne stene in arterioskleroze.
Takšni delci so sistemski dejavniki tveganja za zdravje. Tudi za možgansko kap. Pripisujejo jim vedno več bolezni, tudi alzheimerjevo in parkinsonovo bolezen, pljučnega raka in raka sečnega mehurja.
Obstoja povezava med zrakom in drugimi dejavniki tveganja. Učinki se multiplicirajo, na primer pri osebi, ki kadi in zaužije veliko maščobe, poleg tega pa še živi v okolju, kjer je delcev več. Pri takšni osebi je večja nevarnost, da zboli za sklerozo, ki je predpogoj za bolezni srca in ožilja.
Novo poglavje pa postajajo nanodelci, ki so najmanjša frakcija delcev PM 10. Sumijo, da povzročajo bolezni, kot so alzheimerjeva in parkinsonova bolezen, diabetes tipa 1 in 2 in creutzfeldt-jakobova bolezen. Naš organizem nanodelcev ne zazna, ker so tako majhni, da se izmuznejo glavnim branikom našega sistema.
Otorepec: "Ugotavljamo, da na območjih, kjer je več PM 2,5, umre več ljudi zaradi bolezni dihal, srca in ožilja, zaradi pljučnega raka in ishemične bolezni srca."
V Sloveniji sta približno dve petini otrok izpostavljeni negativnim vplivom povišanih letnih koncentracij PM 10. V Ljubljani in tudi drugod živi skoraj polovica prebivalstva ob prometnih cestah oziroma v območju, oddaljenem od prometne ceste manj kot 150 metrov. Tveganje za astmatike, ki živijo ob prometnih cestah, je 1,5, kar pomeni: v Sloveniji je povprečno 12 odstotkov astmatičnih otrok, ob prometni cesti pa 18. Po grobi oceni ima v Ljubljani astmo 300 otrok zato, ker živijo ob prometnih cestah, je še povedal Otorepec.
