Roblekovi imajo 125 glav živine, od tega je 85 molznic. Poleti vsak dan pridelajo od 1.700 do 1.800 litrov mleka, jeseni in pozimi nekaj več, ker pripeljejo s paše telice. Mleko oddajajo kranjski zadrugi Sloga, od tod gre deloma v Ljubljanske mlekarne, deloma tudi v Italijo in na Balkan. Živine ne kupujejo, saj je imajo dovolj za obnovo lastne črede, krave umetno osemenjujejo in prodajo bikce. Govedoreja prinese kmetiji dobrih 90 odstotkov prihodkov.
Organska rast kmetije Na kmetiji je 41 hektarjev obdelovalnih površin, od tega je 12 hektarjev njiv. Približno tri četrtine obdelovalnih površin imajo v lasti, dobrih deset hektarjev pa v najemu. »Ni pomembno, da ima kmetija lastno zemljo, pomembno je, da ima urejeno proizvodnjo,« razmišlja Rok Roblek, lastnikov sin, ki je sicer zaposlen na ministrstvu za kmetijstvo. Vsa zemlja je razmeroma blizu, največja oddaljenost parcele je štiri kilometre. Kmetija že 20 let organsko raste. Pred 24 leti so se odločili za prosto rejo, povečali so število živine, prenovili hlev, postavili molzišče. Pozneje so hlev večkrat prenovili in dogradili, molzišču dodali avtomatsko nadgradnjo in zamenjali računalniško vodeno molžo. Krmijo s klasičnim mešalnim vozom. Ker so zemljišča in preostala infrastruktura pod precejšnjim naklonom, včasih ne morejo uporabljati popolnoma novih tehnologij, kot je samoodvzemna mešalna prikolica.
Vročevod do sosedov Roblekovi imajo tudi 36 hektarjev gozda. Vsako leto prodajo okoli sto kubičnih metrov razžaganih drv. Navadno so prodali tudi od 50 do sto kubičnih metrov sekancev. Letos jih niso, ker jih je na trgu dovolj in jih bodo raje porabili v lastni toplarni. Pred leti so se pri prenovi centralnega ogrevanja odločili za postavitev nekoliko večje kotlovnice. Dogovorili so se tudi za prodajo toplote sosedom in do šestih hiš v vasi napeljali vročevod. Vgradili so individualne števce in vsak mesec, glede na porabljeno energijo, izdajo račune. Ogrevanje in priprava sanitarne vode staneta priključeno hišo v povprečju približno tisoč evrov na leto. Izkoristili so tudi subvencijo evropskih sredstev za obnovljive vire energije, kar pomeni, da se je naložba v kotlovnico, zalogovnik in napeljavo povrnila v približno sedmih letih. Kmetija omogoča dve delovni mesti, za delo v gozdu in ko je dela največ, najemajo sezonske delavce, kmalu pa bodo enega delavca zaposlili tudi na kmetiji. S širjenjem govedoreje so prišli do roba zmogljivosti hleva, ker namreč stoji sredi vasi, ga ne morejo več širiti.