Mervar je primerjal nemški in slovenski delež električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov. V Sloveniji je bil lani ta delež 41-odstoten, v Nemčiji pa 30. Vendar pa je »v Nemčiji v zadnjih letih visoka rast predvsem zaradi inštaliranih sončnih elektrarn«.
V Sloveniji je poleg tega delež proizvodnje iz elektrarn na fosilna goriva veliko nižji kot v Nemčiji. V obeh državah je trend negativen, vendar je bila v Nemčiji lanska proizvodnja v termoelektrarnah višja kot leta 2010. Strukturni delež je v Nemčiji sicer nižji, kot je bil leta 2010, vendar je delež nižji zaradi absolutno višje proizvodnje električne energije v Nemčiji.
Slovenija je imela posebno strategijo, s katero je vpliv subvencij za električno energijo iz sončnih elektrarn prevalila na gospodinjstva s ciljem, da je razbremenila in povečala konkurenčnost industrije. »Ocenjujem, da je bila to pravilna odločitev.« Mervar je ob tem primerjal cene električne energije za tipičnega gospodinjskega in industrijskega porabnika v državah EU in proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn in iz vseh obnovljivih virov.
Cene električne energije za končne uporabnike bodo v Evropi v naslednjih desetih letih rasle. Razlogov je več:
• uvedba mehanizma za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti, tako imenovanega mehanizem CRM,
• naložbe v pametna omrežja, ki bodo omogočila vključevanje razpršene proizvodnje in uporabe električne energije,
• naložbe v sisteme za shranjevanje energije,
• če pa pride ob tem do izpada oziroma večjega šoka v meddržavnih povezavah, lahko cene električne energije podivjajo, dosežejo zelo visoke ravni in močno obremenijo evropsko gospodarstvo.
Sončna energija je brez dvoma energija prihodnosti, se je strinjal Mervar in dodal, da tehnologija zanjo še ni dozorela. Države, proizvajalke tehnologije za sončno energijo, nekako nadomestijo visoke subvencije z rastjo BDP oziroma domače industrije. V slabem položaju pa so države, uvoznice te tehnologije, je še povedal direktor Elesa.
