Na da Danskem je bila nosilec razvoja obnovljivih virov vlada. »Pri nas ne bo nikoli. Pač ne delujemo tako. Preveč dobro poznam politiko,« je povedal Golob ob okrogli mizi, ki jo je pripravila družba Prosperia,in dodal, da se sebe uvršča med politike.
»Prvič pa se zaradi razvoja tehnologij kaže možnost, da bomo posamezniki postali nosilci razvoja. Na Danskem stavijo na centralizirane sisteme, ker pri njih država in skupnost delujeta, pri nas pa ne. Stavim na moč posameznika in na tehnologije, ki bodo spodbujale moč posameznika. Ti bodo leta 2050 pripeljali do Slovenije, ki bo stoodstotno temeljila na obnovljivih virih,« je nadaljeval Golob.
»Noben energetski koncept ne bo veliko spremenil. Ker ga ne bomo izvajali,« je prepričan Golob. »Doslej sprejeti ukrepi pri obnovljivih virih so bili običajno bolj škodljivi kot koristni. Narejeni so bili hitro in pretirano, potem pa smo jih pretirano zaustavili. Naša politika deluje zelo destruktivno, ne samo pri spodbujanju, pač pa tudi pri omejevanju. V poslovnem svetu si želimo predvidljivosti.
Energetski koncept me kot poslovneža sploh ne zanima. V svetu so razmere tehnološko in ekonomsko dozorele, da se lahko s poslovnega vidika začnemo ukvarjati s tem, kako istočasno spodbujati za posameznika všečne tehnologije in ukrepe, za posameznika ekonomsko sprejemljive in vzdržne ukrepe, za planet pa rešljive ukrepe. Prvič v zgodovini se je človeštvu poklopilo to troje.
Gen I vodi pilotni projekt 200 sončnih elektrarn brez vsake subvencije, vse pa so narejene v Sloveniji, Bojim se, da bo energetski koncept uvedel kakšno neumno subvencijo in zavrl tisto, kar se bo zgodilo po naravni poti. Govorim o mikro sistemih.
Energetski koncept bi govoril o makro sistemih, ki jih obvladujejo proizvajalci nafte, plina in elektrike. Ne verjamem, da bi katera koli vlada sprejela energetski koncept, ki bi bil v nasprotju z interesom katerega koli makro proizvajalca, fosilnega ali jedrskega. Ne verjamem, da bi kdorkoli, ki pride na vlado za štiri leta in tam ostane dve leti, zmogel narediti, kar naredijo tisti, ki delajo po deset ali 15 let. Ne potrebujemo ne vlade, ne koncepta, da bomo sto odstotno obnovljivi do leta 2050,« je povedal predsednik uprave Gen I.
Kakšna je po Golobovem mnenju usoda jedrske energije, je vprašal voditelj omizja, energetski strokovnjak Peter Novak. »Če si zastavimo za cilj, da bomo do leta 2050 sto odstotno obnovljivi, potem jedrske elektrarne po letu 2050 ne potrebujemo. Če pa bomo 2030 ugotovili, da tega cilja ne bomo izpolnili, bomo potrebovali alternativo. V tem trenutku nam ni treba sprejemati nobene odločitve, da potrebujemo kaj novega. Ko bomo leta 2030 videli, kje smo, se vprašamo po alternativah. To je odvisno od nas samih: če se vsak od nas posamezno ne bo hotel mobilizirati, da bi cilj uresničili, naj poskrbi vlada s centralnim sistemom. V tem primeru je jedrska energija najboljša alternativa.«
Preberite tudi: Podporna shema za obnovljive vire dobila evropsko soglasje
