Poleg vpliva na kakovost zraka, ti delci negativno vplivajo tudi na zdravje ljudi. Na novinarski konferenci sta generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte in predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Peter Otorepec predstavila te vplive in ukrepe za izboljšanje stanja.
S pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa lahko zmanjšamo izpuste delcev in drugih škodljivih snovi. V malih kurilnih napravah ne smemo kuriti plastike, obdelanega lesa, oblačil in drugih odpadkov. Če kurimo les, ki je pravilno sušen, privarčujemo gorivo, manj onesnažujemo zrak in varujemo zdravje.
Po oceni Agencije za okolje individualna kurišča k skupnim emisijam delcev prispevajo več kot 62 odstotkov. Največ gospodinjstev uporablja male kurilne naprave na drva. Z dobrimi malimi kurilnimi napravami, pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa zmanjšamo izpuste delcev in drugih škodljivih snovi.
»Država prek subvencij dodeljuje tudi nepovratne finančne spodbude za: vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe; vgradnjo toplotne črpalke; vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema. Največji delež nepovratnih sredstev za kotle na lesno biomaso je odobren v jugovzhodni Sloveniji. Delež subvencioniranja je do 50 odstotkov. V veljavi je tudi javni poziv za finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi napravami, kjer je delež subvencioniranja 100-odstoten. Poziv velja za občine s sprejetim odlokom o načrtu kakovosti zraka. Po podatkih Eko sklada je bil največji delež nepovratnih sredstev odobren občanom v Zasavski regiji,« je povedala Boltetova.
Peter Otorepec je izpostavil, da pri kurjenju fosilnih goriv nastajajo delci dušikovih oksidov in različne rakotvorne snovi, njihova količina je odvisna od kvalitete naprave in na primer ali je les dovolj sušen: »Med temi snovmi so tudi prašni delci, ki povzročajo najprej bolezni dihal, tam kjer vstopajo v organizem. Pri ljudeh, ki imajo kakšne kronične bolezni dihal, ti delci stanje lahko poslabšajo. Ker pa delci vstopajo tudi v kri in potujejo v vse organske sisteme ter povzročajo vnetne reakcije, pa lahko med drugim povzročajo tudi bolezni srca in ožilja, arterosklerozo, visok pritisk, bolezni živčevja, raka pljuč in raka mehurja, pa tudi sladkorno bolezen tipa 1 in 2. Zato v zdravstvu apeliramo na to, da bi bilo teh emisij čim manj, bodisi iz individualnih kurišča, bodisi iz prometa.«