Zakaj cena električne energije na borzah raste? Še pred nekaj tedni je stala megavatna ura na leipziški borzi nekaj nad 20 evrov, pred kratkim pa se je povzpela nad 30.
»Lani je imelo močan učinek na ceno električne energije znižanje vrednosti rublja. Ruska nafta in plin sta postala konkurenčna na svetovnih trgih in tudi v Evropi. Predvsem plin je zniževal cene električne energije po Evropi,« je začel odgovor generalni direktor Gen energije Martin Novšak.
»Plin se je potem podražil. Učinek znižanja rublja je splahnel, na ceno so vplivale tudi vremenske razmere. Poleg tega je cena plina vezana na ceno nafte in na svetovne trende. Zato so se dvignile cene terminskih pogodb za električno energijo za leto 2017. Septembra je imelo kratkoročen učinek na dvig cen električne energije tudi podaljšanje remontov v jedrskih elektrarnah v Franciji. Dodatno morajo namreč pregledati uparjalnike. Količinsko to sicer pomeni malo, psihološko pa veliko. Oktobra pa so cene visoke tudi zato, ker so hidrološke razmere na Balkanu in v Alpah zelo, zelo slabe in močno pod povprečjem. Oktobra so hidrološke razmere običajno nadpovprečno ugodne. Letošnje slabe razmere pa povzročajo rast cen; več električne energije namreč proizvajamo iz plina in drugih virov, ki so dražji od vodnih. Tudi plinska elektrarna Brestanica je zaradi oskrbe v ponedeljek delovala štiri ure s 70 megavati. Dnevno se pozna, da moramo vključevati dražje vire, to ima velik vpliv na cene pasovne energije na trgu za dan vnaprej. Dnevne cene na madžarski borzi so okoli 60 evrov za megavatno uro. Ta borza odraža trge držav višegrajske skupine, bivše Jugoslavije in Balkana,« je še povedal Novšak.
