Iskratel dela v 15 mestih v Rusiji pri kritičnih komunikacijah oziroma pri zagotavljanju učinkovitih komunikacij v izrednih situacijah. V Istanbulu delajo pri konceptu pametnega mesta, ki bo povezal prometne tokove in celovito energetsko učinkovitost mesta. V Antaliji sodelujejo pri konceptu turističnih tokov.
Algoritmi varnosti
»Z mesti po vseh državah se pogovarjamo o varnosti. Kako v matrike vgraditi algoritme varnosti in odločanja v kritičnih situacijah. Razlike pa so pri reševanju običajnih vprašanj, pri prioritetah: v nekaterih mestih želijo najprej urediti prometne tokove, v drugih energetiko, v tretjih pitno vodo ali odpadke. Odvisno od programov posameznih skupnostih. Opazil sem, da je ljubljanskemu županu prioritetna ureditev prometa,« je med drugim minuli teden na Gorenjskem forumu v Kranju povedal Puljić.
»V vsakem mestu imajo svoj pogled. Mi jih poskušamo razumeti in prilagoditi naše rešitve. Nekatere podpore so univerzalne, od algoritma in odločanja je odvisno, kaj in kdaj aktivirajo,« je nadaljeval Puljić. »Zmagovalec, in ne bo samo eden, bo tisti, ki bo znal na ustrezen način pripeljati množico podatkov v centre, jih na osnovi algoritmov obdelati in pripraviti za odločanje. Tudi za sprejemanje običajnih odločitev, ki jih uporabljajo potrošniki, prometniki, dispečerski centri in drugi,« je še povedal glavni direktor Iskratela.
Podatki za vse prebivalce
»Pametna skupnost pomeni, da s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, s pomočjo interneta, ki čedalje bolj vpliva na naše javno življenje, olajšamo vsakdanje življenje, ga naredimo bolj preprostega,« pa je povedal Janez Bešter z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
»Digitalizacija nam daje nove rešitve in omogoča, da pridemo po drugačni poti do pravih podatkov, na podlagi katerih se lahko bolje odločamo. Ne uporablja jih samo župan s svojo ekipo, takšne podatke lahko vidijo, dopolnjujejo in uporabljajo gospodarstvo in občani. V središče pametnega mesta vstopa zadovoljen občan, lahko tudi zahteven občan, ki ima takšne informacije in zahteva konkretne rešitve,« pa je povedala Tanja Bogataj, državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo.
Pilotno pametno mesto
»Kranj je lahko pilotno pametno mesto v Sloveniji. Na začetku se je treba vprašati, kaj ljudje v Kranju želijo, in pripeljati strokovnjake za tehnološke rešitve, ki bodo to uresničili,« pa je razmišljal Rok Šimenc, direktor BSC, Regionalne razvojne agencije Gorenjske.
»Kranj ima odlično izhodišče in tradicijo,« je nadaljeval Bešter in naštel: »Podjetja gredo v smeri industrije 4.0, izvozniki se morajo posodabljati. To so odlična izhodišča. Kranj dela pri teh projektih že dolgo. Za spremembe potrebujemo dobre kadre, zato je pomemben tudi kadrovski projekt, pri katerem spodbujajo mlade k ustvarjalnosti. Kranj se je pridružil pametni specializaciji, sodeluje tudi pri slovenskem projektu referenčne digitalne države. Lahko bi rekli, da smo najbolj inovativno in prijazno mesto za občane. Ni poudarek na tehniki, najprej se moramo vprašati, kako živimo, ali imamo težave, ki jih lahko sodobni tehnološki pomočniki rešijo.«
Povezovanje s sosednjimi kraji
»Veliko pozornosti smo posvetili tej temi, prijavljamo se na različne evropske strategije. Uspeli smo na razpisu za alpski prostor, kjer bomo delali energetsko strategijo za celotno Gorenjsko. Gotovo bo poudarek na obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije,« je povedal Šimenc.
»Kranj se je povezoval z okoliškimi kraji, še preden je prišla digitalizacija,« je dodala Bogatajeva. »Koncepti, kot je pametno mesto, ne zahtevajo, da vse zagotavlja Kranj, in tudi ne, da imajo okoliški kraji samo koristi od mestne občine, ki mora zagotavljati infrastrukturo. Širše, regionalno, je treba poiskati potenciale, tudi kadrovske, povezati podjetja, izobraževalni in upravni del. Kranj se lahko oblikuje kot inovativno središče, kot projektno središče. Če si zaprt, če ne znaš potegniti potencialov iz drugih delov, lahko veliko stane. Ni bistveno, da so vsi podatki na internetu, ampak to, da imamo čim boljše podatke za odločitve,« je končala državna sekretarka.
