V SIJ Acroniju so iz proizvodnje odstranili za okolje nevarno kislino. Na površini vroče valjanih jeklenih trakov debeline od treh do petih milimetrov in širine en meter nastaja pri valjanju škaja oziroma železov oksid. Stari postopek odstranjevanja je prinašal okoljska tveganja in precejšnje stroške. Zahteval je tudi veliko zaposlenih, ki so morali ravnati z nevarnimi snovmi.
Tehnologija, kot je še ni bilo
Vodja tehnologije Janez Katnik in strojni inženir vzdrževanja Bojan Finc sta začela razvijati tehnologijo, kakršne v svetu še ni bilo: »Ko smo začeli projekt, ni nihče verjel, da bo šlo, vendar druge možnosti ni bilo.« Izkoristila sta linijo, ki so jo dotlej uporabljali za toplotno obdelavo in luženje nerjavnih pločevin, in nanjo postavila peskarski stroj.
Postopek sta razvijala dve leti. Za testiranje sta uporabila stari peskarski stroj. Obiskala sta več peskarskih laboratorijev v Evropi in ugotovila, da je oksid mogoče odstraniti mehansko, brez kemije. Sodelovala sta z dobavitelji opreme in abraziva, železnih delcev, s katerimi peskarski stroj »obstreljuje« jekleni trak. Delci ob peskanju udarjajo v trak z veliko hitrostjo, oksid ob tem poka in se odlušči. Peskanje je sicer stara tehnologija, a je za takšno odstranjevanje oksida doslej še niso uporabljali.
Novi peskarski stroj je zgradila družba Siapro z Mosta na Soči, izdelavo pa je vodil nemški SMS Group. Stroj so vgradili v delujočo 200-metrsko linijo in prilagodili tehnologijo na drugih delih linije. Katnik in Finc sta razvila tudi tehnologijo krtačenja, s katero po peskanju očistijo jeklene trakove. Pomagali so jima v laboratorijih nemške družbe Osborn.
Odpravljena okoljska tveganja
Čiščenje s peskanjem je odpravilo vrsto okoljskih tveganj, zlasti pa regeneracijo kislin in nevtralizacijo odpadkov. Nevtralizacijo so prej opravljali v razmeroma velikem obratu, kjer so z apnom obdelali vodo, s katero so po luženju čistili jeklene trakove in se je v njej nabral del kisline. Poleg tega ne potrebujejo več skladišča, v katerem so hranili izrabljeno kislino.
Med delom na stari liniji so se v delovni hali nabirali kislinski hlapi. Ekološka sanacija je zato vključevala tudi spremembo ozračja v tovarniški dvorani in sanacijo izpustov, v katerih so bili prah, klor in klorovodik.
Načrtovani stroški nove linije so bili od deset do 15 odstotkov nižji, kot so bili pri stari obdelavi. Celotna naložba je znašala 4,5 milijona evrov.
