Pri proizvodnji jekla v družbi SIJ Acroni nastajata dve vrsti žlindre: pri taljenju v elektro obločni peči nastaja črna, pri obdelavi jekla po postopkih sekundarne metalurgije in pri izdelavi nerjavnih jekel pa bela. Največ je črne žlindre, ki pa jo lahko v celoti uporabijo kot nadomestek naravnim materialom.
Kakšen je postopek
Leta 2010 sta SIJ Acroni in ameriška družba Harsco podpisala pogodbo o predelavi jeklarske žlindre v Acroniju. Na Jesenicah so ustanovili družbo Harsco, ki od leta 2013 predeluje vso novo žlindro in postopoma tudi nakopičeno staro. Ustvarili so prek 30 delovnih mest.
Novo črno žlindro izlivajo pod elektro obločno peč, kjer jo zmešajo z ohlajeno črno žlindro. Material za dva dni odpeljejo na lokacijo za ohlajanje v bližini jeklarne. Žlindro potem odpeljejo na prostor za separiranje, drobljenje in sejanje na ustrezno granulacijo, ki je odvisna od namena uporabe. Ob tem izvajajo tudi testiranja žlindre.
Primerna zlasti za zahtevne odseke
Iz žlindre pridobijo cenovno učinkovito surovino za uporabo v predelovalnih obratih in mineralni produkt, ki je uporaben v gradbeništvu. Žlindro uporabljajo predvsem pri gradnji cest, zlasti pri zahtevnih odsekih, na primer črnih točkah, križiščih in drugod. Črno jeklarsko žlindro lahko uporabijo pri vseh plasteh cestišča, najbolj smiselna je uporaba pri zagotavljanju čim večje odpornosti površin asfaltne zmesi proti glajenju. Cestni kompoziti z žlindro dobijo dobro vodopropustnost, nosilnost in oprijemljivost na vozišču.
Pred tremi leti so v Sloveniji zgradili več testnih odsekov. Del voznega pasu so izdelali iz konvencionalnega agregata, del pa iz žlindre. Po dveh letih ni bilo znamenj degradacije na nobenem delu, torne lastnosti vozišča z žlindro pa so bile boljše kot pri klasičnem materialu.
Žlindro uporabljajo tudi pri regulaciji vodnih poti, izdelavi protihrupnih nasipov, za drenažne in tesnilne plasti in tudi kot gnojilo.
Ekološko nesporna
Pri reciklaži žlindre rešujejo predvsem problematiko odpadkov. Črna jeklarska žlindra je ekološko nesporna glede izluževanja kovin. Ker nastaja neposredno iz tekočega stanja lahko z njo nadomestimo eruptivne kamenine, kakršnih v Sloveniji praktično ni in jih zato uvažajo iz Avstrije in Hrvaške. Žlindra ima prednost pred uporabo naravnih vulkanskih kamenin, oprijemljivost smol je večja, kotalno trenje tišje, ugrezi cestišč v vročini so manjši.
V razvitih državah je uporaba črne jeklarske žlindre v gradbeništvu rutinska, zlasti v državah, kjer manjka naravnih surovin.
