V podjetju Skaza so želeli spremeniti kulturo kompostiranja. Z uporabo organka se namreč znižajo stroški odvoza bioloških odpadkov. Razgradnja v organku poteka brez smradu. Ostanki v njem ne gnijejo, ampak fermentirajo brez neprijetnega vonja. Uporabnik jih namreč posuje z zmesjo otrobov, pomešanih z melaso in koristnimi organizmi, kot so mlečnokislinske bakterije, kvasovke, fotosintezni organizmi, aktinomiceti in encimsko aktivne glive.
Sklenjen reciklirni krog
Biološki odpadki zadržijo po fermentaciji vsa pomembna hranila, tudi dušik, ki bi pri gnitju izginil. Nastane tekočina, ki je odlično gnojilo za rože, učinkovito čistilo za odtoke, ne vsebuje kemikalij in je osnova za dober kompost.
V Skazi so opravili test. Organske odpadke so ločili v različne posode. V navadnem plastičnem čebru in komunalnem zabojniku so se po dveh dneh namnožili veliki črvi, odpadki pa so neznosno smrdeli. V organku tudi po devetih mesecih ni bilo nobenega črva ali mrčesa, vonjave pa so bile znosne.
Organko je primer sklenjenega reciklirnega kroga. V Skazi oblikujejo tudi druge trajnostne izdelke iz recikliranih materialov. Pri razvoju izdelka mislijo na njegov celoten življenjski cikel, zato uporabljajo materiale, ki omogočajo recikliranje.
Organko je izdelan iz reciklirane plastike, prociklena, ki je do okolja precej bolj prijazen kot druga plastika. Izpusti toplogrednih plinov so pri izdelavi manjši za 30 odstotkov, pri uporabi tone reciklirane plastike prihranijo dobrih deset tisoč kilovatnih ur primarne energije v primerjavi s tono navadne plastike.
Norvežani povrnejo stroške nakupa
Doslej so prodali za 1,2 milijona evrov organkov, do leta 2020 pa bodo prodajo povečali na 13 milijonov evrov. Organko izvažajo v 60 držav, načrtujejo pa izvoz v 60 držav. V nekaterih državah spodbujajo nakup organka. Na Norveškem občina povrne kupcu vse stroške. Na Danskem so se lotili pilotnega projekta, povezali so se z lokalnimi kmeti, ki odpadke odkupijo kot kompost. Na Nizozemskem in v Avstriji so v vrtnarijah s posipom nadomestili kemikalije. Na Švedskem predstavljajo organka na konferencah, sejmih, v revijah in na spletnih straneh. V Osijeku na Hrvaškem pa so ob pomoči evropskih sredstev gospodinjstvom razdelili 3.500 organkov.
