Papir iz japonskega dresnika je iz rastline, ki jo je treba odstranjevati in zato postane odpadek. V Inštitutu za celulozo in papir so v sodelovanju z društvom Re-generacija, ljubljanskim botaničnim vrtom in mestno občino Ljubljana (MOL) razvili inovativen in do okolja prijazen izdelek. Papir iz dresnika ima primerljive lastnosti kot papir iz običajnih vlaken. Uporaben je vsestransko, z njim lahko nadomeščajo embalažo iz sintetičnih vlaken, lahko ga reciklirajo, poleg tega ne vsebuje škodljivih težkih kovin, zato ga lahko uporabljajo tudi v stiku z živili.
Kako je potekal razvoj
Najprej so opravili laboratorijske raziskave, kjer so med drugim ugotovili, da dresnikova stebelna biomasa vsebuje 40 odstotkov celuloze, kar je primerljivo s surovinami, iz katerih običajno pridobivajo vlakna za papirništvo. Vlakna iz lesenih virov vsebujejo od 40 do 50 odstotkov celuloze. S kemijsko in mehansko obdelavo so pripravili vlakna, iz katerih so izdelali laboratorijske liste papirja. Izdelali so papir, končni izdelek so bili embalažne vrečke, pisalni bloki in papir za kuverte.
Izdelave papirja iz dresnika na polindustrijski ravni so se lotili prvi na svetu. Pri tem so uvedli postopek odstranitve neceluloznih komponent iz vlaken na polindustrijski opremi, neprimerni za ta namen. Vse dosedanje izdelke je odkupil MOL.
Boljši od običajnih surovin
Mehanske, optične in tiskovne lastnosti papirja so zelo primerljive z lastnostmi papirja iz običajnih vlaken. Prednost vlaknin japonskega dresnika je, da so dosegljive v neposredni okolici, medtem ko so običajne papirniške vlaknine v celoti uvožene, pogosto tudi z drugih celin, kar pomeni stroške transporta. Prednost je tudi v zamenjavi recikliranih vlaken, ki pri večkratni predelavi izgubljajo papirniške lastnosti, s svežimi vlakni. Tako se izognejo postopkom priprave vlaken za vnovično uporabo. Sveža vlakna so tudi obstojnejša od recikliranih. Vložki energije in dodatnih surovin so enaki pri izdelavi papirja iz dresnika in iz klasičnih lesnih vlaken.
Z uporabo japonskega dresnika zmanjšajo potrebo po vlakninah iz lesa in pripomorejo k ohranitvi gozdov.