Klasična ameriška avtomobilska industrija ni omahovala. V četrtek, vsega dva dni po volitvah, so poslali Donaldu Trumpu pismo, v katerem lobirajo, naj zadrži izvajanje Obamovih predpisov o fosilnih gorivih in omejevanju izpustov. Med predpisi, ki naj jih Trump na zahtevo avtomobilistov prevetri, so, denimo, tudi smernice za uvajanje samovozečih vozil.
Avtomobilisti predlagajo ustanovitev organa, ki bo, kot pravijo, pripravil novo paradigmo pri regulaciji prometa. Med drugim so se zapičili tudi v kalifornijski predpis, po katerem mora biti leta 2025 v tej državi 15 odstotkov prodanih avtov brezemisijskih, električnih ali vodikovih.
Avtomobilisti formalno ne nasprotujejo razogljičenju prometa, pravijo pa, da želijo več časa za prilagajanje in manjši stroškovni pritisk. Ne glede na razplet v ameriški avtomobilski panogi je jasno, da do okolja prijaznim dejavnostim v ZDA v prihodnjih štirih letih ne bodo cvetele rože. Zaradi globalne prepletenosti bomo vsaj nekatere posledice občutili tudi v Evropi. Kakšne, je še prezgodaj napovedati.
Kako ravnati v takšnih razmerah? So naložbe v zeleno gospodarstvo zdaj bolj tvegane, kot so bile prejšnji teden? Je smiselno prevetriti podpore ukrepom za varčevanje z energijo, energetski sanaciji, obnovljivim virom energije?
Odgovor ni enoznačen. Pa ne samo zato, ker je juha zdaj najbolj vroča. Tudi zato, ker je navdušenje nad zelenim ciklično. Spomnimo, ZDA so bile lani in letos največje zagovornice boja proti podnebnim spremembam, prej pa so bile močno vkopane na nasprotnem bregu. Nasprotno je v Evropi, ki že nekaj let ječi pod bremenom radodarnih okoljskih subvencij, pred tem pa je bila vodilna pri razogljičenju. Da gre za cikle, in ne za enosmeren trend, potrjuje dogajanje zadnjih dni na Kitajskem. Predstavniki najštevilčnejše države so Trumpu presenetljivo jasno zabičali, naj se ne igra s pariškim sporazumom.
Kje je Slovenija? Naložbe slovenskega gospodarstva v čistejše tehnologije se nezadržno krepijo. To dokazuje tudi letošnji razpis za okoljske nagrade Financ. Podelili jih bomo na jutrišnjem Okoljskem srečanju, prejeli pa smo več prijav kot kadarkoli. Kandidirajo majhni in veliki, od start-upov do multinacionalk. Med prijavljenimi projekti je tako kot vsako leto precej takšnih, ki jih izvajajo v podjetjih v tuji lasti. Seveda je poglavitni motiv vseh vlaganj finančni, a takšni projekti kažejo, da lastniki z zahoda in vzhoda ne zavračajo do slovenskega okolja prijaznih naložb. Tudi to potrjuje, da je razogljičenje trdno vdelano v globalno gospodarstvo.
Črni oblaki, ki so se minuli teden zgrnili nad zeleno industrijo, lahko sicer začasno zaledenijo nekatere procese, ne morejo pa jih povsem razvodeniti.
