Električna energija je tista oblika energije, ki je na razpolago najširšemu krogu uporabnikov in zato ne gre prezreti dejstva, da Energetski koncept Slovenije (EKS), ki je v nastajanju, predvideva, da bo električna energija prevzela vlogo glavnega energenta. Podjetja za distribucijo električne energije se zavedamo odgovornosti, ki jo prinaša ta strateška odločitev.
Sledijo svetovnim trendom
Skozi številne faze razvoja omrežja za distribucijo električne energije (DEES, distribucijski elektroenergetski sistem), ki je vedno sledil svetovnim smernicam, danes govorimo o tako imenovanih pametnih omrežjih, ki v očeh javnosti pomenijo sinonim za najvišjo stopnjo napredka. Gre za uvajanja novih elementov, ki jih prinašajo okoljske zaveze k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in energetski učinkovitosti, to so razpršeni viri, električna vozila, toplotne črpalke, hranilniki energije.
Pred strokovnjake to postavlja zahteve po posodobitvi konceptov načrtovanja, obratovanja in vodenja. DEES je tako postal sistem in ne več zgolj omrežje s pretokom moči od vira do porabnika. Veliko vlogo pri razvoju procesa uvajanja pametnih omrežji pa imajo (bodo imeli …) uporabniki. Uporabniku oziroma potrošniku bo prepuščena odločitev, ali bo izkoristil možnosti, ki mu jih ponujajo pametna omrežja. Gre za proces, ki prinaša širšo družbeno korist, in tega se morajo zavedati vsi deležniki. Uporabnika je treba spodbuditi s sistemskimi ukrepi (zakonodaja, regulacija …), ki mu prinašajo neposredno korist.
Vključevanje politike razvoja Slovenije
Predlog EKS vključuje trajnostno vizijo razvoja. Vendar se je treba zavedati, da mora energetski koncept upoštevati gospodarski razvoj Slovenije. Izhajamo iz izkušenj prejšnjega strateškega dokumenta (NEP), ki je ostal praktično neizpolnjen zapis želja (osem odstotkov zapisanih usmeritev je bilo uresničenih). Energetska politika naj v čim večjem obsegu vključuje tudi politiko razvoja Slovenije, zapisano v Strategiji pametne specializacije. Vloga distribucije električne energije v dokumentu ni dovolj poudarjena glede na postavljene cilje in dejstvo, da podjetja za distribucijo električne energije razpolagamo z znanjem, izkušnjami in strokovno usposobljenimi kadri. Razvoj energetskega sistema vidimo v vodilni vlogi distribucije.
Energetika prihodnosti je energetika porabnika
Odnos do uporabnika ter spremljanje porabe in proizvodnje električne energije je osnovno izhodišče za doseganje ciljev in zahtevane kakovosti storitev in uvajanju pametnih merilnih in obračunskih naprav in sistemov. Energetika prihodnosti je energetika uporabnika. Ta odnos lahko zagotavlja distribucija (lastnik) na osnovi direktnega stika z uporabniki 1]. Zato je treba v konceptu zagotoviti mehanizme za motivacijo uporabnikov, ki obravnavajo in oblikujejo lastno porabo električne energije, uporabo vseh energentov in izkazujejo skrb za okolje.
Vplivi dvosmernega pretoka energije
Poleg znanja, izkušenj in strokovnega kadra so za uresničitev ciljev pomembni tudi finančni viri. Prihodki elektrodistribucijskih podjetij iz omrežnine (uporaba omrežja) že zdaj ne zagotavljajo zanesljivega obratovanja distribucijskega elektroenergetskega sistema in kakovostne oskrbe vseh uporabnikov (odjemalcev). Veljavni sistem omrežnin ne upošteva vplivov, ki jih povzroča dvosmeren pretok energije oziroma dodatnih vlaganj v distribucijski elektroenergetski sistem zaradi razpršenih OVE (ojačitve omrežja, regulacije, pametna omrežja). Zniževanje končne cene energije na račun zmanjšanja omrežnine bi povzročilo zmanjšanje vlaganj v distribucijski elektroenergetski sistem in posledično zmanjšanje zanesljivost in kakovosti delovanja DEES in s tem odstopanje od pričakovanj oziroma zahtev uporabnikov.
Spodbude naj ne socializirajo stroškov
Pri zagotavljanju zanesljive in stalne oskrbe z električno energijo je eden od ključnih ukrepov ureditev primerne zakonodaje, ki zagotavlja oziroma daje prednost robustni in zanesljivi infrastrukturi. To pa lahko zagotovimo z uporabo tehnologije, ki minimalizira ranljivost omrežja na okoljske vplive (podzemni vodi). Finančne spodbude in podpore države za širšo implementacijo razpršenih/decentraliziranih virov, pa tudi spodbujanje samooskrbe (neto meritve) ne smejo povzročati socializacije stroškov oziroma zniževanje omrežnine (vir za razvoj in vzdrževanje elektroenergetskega sistema), saj omrežje ob distribuiranju energije služi tudi uporabnikom neto meritev v vlogi hranilnika energije. Toplotne črpalke v nasprotju z nekaterimi vrstami biomase/ogrevanja na trda goriva ne onesnažujejo okolja s trdimi delci. Toplotne črpalke lahko vključimo tudi v sistem upravljanja porabe (DSM/DR), pri čemer so uporabniki dejavno vključeni v distribucijski elektroenergetski sistem.
Upoštevati aktivnosti za obvladanje havarij
Razvoj distribucijskega elektroenergetskega sistema (DEES) omrežja mora temeljiti na naložbah za obnovo omrežja, predvsem iz vidika robustnosti. Žledolom iz leta 2014 je pokazal, da je distribucijsko omrežje zelo občutljivo na vremenske vplive oziroma na kakršnekoli vplive iz okolja. Žal razmerje med nadzemnim in podzemnim omrežjem ter vključitev avtomatizacije v distribucijsko omrežje nista ne na evropski ravni, niti na zadovoljivi ravni.
Dodatno predlagamo, da EKS upošteva tudi aktivnosti (koordinacijske, informacijske) za obvladovanje havarijskih razmer v okviru sistema in institucij celotne države. Uveljavitev naprednega upravljanja distribucijskega elektroenergetskega sistema in napredna merilna infrastruktura ob podpori informacijsko-komunikacijskih tehnologij je naslednji razvojni korak na prehodu s konvencionalnih/primarnih omrežij na pametna/aktivna omrežja.
Vpliv novih tehnologij
Predlog usmeritev ne predvideva nikakršne IKT-podpore energetiki, kar pa je tako danes kot za prihodnost nesprejemljivo in nepredstavljivo. S prihodom obdelave ogromnih količin podatkov (angl. big data) in interneta stvari (angl. internet of things), kot naslednji korak pametnih omrežij, smo dobili možnost obvladovanja porabe (in proizvodnje!) energije. Nove storitve na omenjenih tehnologijah naj bi omogočile spreminjanje navad ljudi in to je ključ do varčevanja pri porabi energije oziroma do pametne oziroma učinkovite rabe energije.
Razvoj trga z električno energijo, integracija porazdeljenih obnovljivih virov energije, razmah elektromobilnosti in interakcija električnih vozil z distribucijskim omrežjem, prizadevanja za energetsko učinkovitost (URE), prilagajanje odjema (angl. demand response, DR) oziroma upravljanje porabe (angl. demand side management; DSM), izboljšanje zanesljivosti in kakovosti dobave ter zmanjšanje investicijskih in obratovalnih stroškov postavljajo DEES pred nove razvojne izzive, na katere lahko odgovorijo pametna omrežja. Z nadaljnjim razvojem pametnih omrežij bodo ustvarjeni pogoji za učinkovitejšo rabo energije oziroma prihranke na strani uporabnikov, pri čemer je prvi pogoj vzpostavljena napredna merilna infrastruktura (angl. advanced metering infrastructure, AMI).
Spodbujati aktivni odjem
Vključevanje aktivnega odjema v obratovanje distribucijskega elektroenergetskega sistema je eden od elementov sodobnega pametnega omrežja s ciljem boljše oziroma učinkovitejše izkoriščenosti infrastrukture in nižanja skupnih stroškov sistema. Odzivnost odjema se lahko spodbuja z uvedbo naprednih in inovativnih tarifnih sistemov, pri čemer je potrebna predhodna uvedba naprednega sistema merjenja (AMI).
Za boljše povezovanje sektorja energetike z industrijo, v smislu uvajanja novih/inovativnih tehnoloških rešitev, je treba spremeniti zakonodajo s področja javnega naročanja (predlog uvedbe Inovativnega javnega naročila – neposredno naročilo je korak v pravo smer). Interventni mehanizmi ne smejo povzročati socializacije stroškov, temveč morajo upoštevati pomemben vidik enakomernega trajnostnega razvoja celotne Slovenije.
Koncept mora opredeliti način izvajanja GJS distribucijskega operaterja, katerega nosilec je lastnik distribucijske mreže. To je mogoče s prenosom koncesije na EDP. [1] Uporabnik distribucijskega elektroenergetskega sistema (DEES) je lahko odjemalec/porabnik električne energije, proizvajalec električne energije ali hkrati porabnik in proizvajalec (prosumer).
Roman Ponebšek je poslovodja GIZ distribucije električne energije.
Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.
