Tradicionalne okoljske nagrade Financ smo letos podelili v štirih kategorijah. Strokovna komisija je v vsaki kategoriji izbrala po dva ali tri finaliste in med njimi zmagovalca.
V kategoriji okolju prijazen izdelek je deset podjetij prijavilo 11 izdelkov. Komisija je za finaliste izbrala Inštitut za celulozo in papir iz Ljubljane za izdelavo papirja iz japonskega dresnika, ljubljansko družbo Aurora 3m+ za razvoj kurilne naprave, ki jo odlikuje vrsta posebnosti, koprsko družbo Toring Turbine za razvoj vodnega ozračevalnika. Zmagalo je podjetje Toring Turbine.
Njihova energetsko učinkovita turbina za ozračevanje vode oziroma aerator vleče zrak skozi cev tako, da ga potiska skozi lopatice turbine in ga v obliki mehurčkov vnaša v vodo. Mehurčki se med dviganjem raztapljajo, počasneje se dvigajo, več kisika ostane v vodi. Napravo uporabljajo v čistilnih napravah za odpadno vodo, v ribogojnicah, v plinski in naftni industriji in drugje. Ozračevalnike so prodali v 60 različnih državah in sodelovali pri 175 okoljskih projektih, načrtujejo pa nastop na novih trgih na drugih celinah.
V kategoriji okolju prijazen postopek je pet podjetij prijavilo šest projektov. Finalisti so Lek, član skupine Sandoz, za razvoj do okolja prijazne katelitske sintezne metode za pripravo učinkovine za zdravljenje parkinsonove bolezni, Kolektor Group za razvoj odprtozračnega plazemskega postopka za nanos funkcionalnih kovinskih prevlek in SIJ Acroni za brezkislinsko čiščenje vroče valjanih pločevin.
Zmaga je pripadla SIJ Acroniju. V jeklarni so, tako kot povsod po svetu, do lani površino vroče valjanih trakov čistili s klorovodikovo kislino, bolj znano kot solna kislina. Postopek so zamenjali s povsem novo tehnologijo: z jeklenih trakov zdaj odstranjujejo okside s peskanjem in krtačenjem. Iz proizvodnje so tako odstranili za okolje nevarno kislino in odpravili tudi druga okoljska tveganja. Ekološka sanacija tega dela proizvodnje je vključevala tudi spremembo ozračja v tovarniški dvorani in sanacijo izpustov, v katerih so bili prah, klor in klorovodik.
Finalisti v kategoriji okolju prijazno podjetje so ljubljanski hotel Park, Aerodrom Ljubljana in Fructal. Skupaj je bilo prijavljenih sedem podjetij. V zmagovalni družbi, Aerodromu Ljubljana, so sistem ravnanja z okoljem vključili v strateško upravljanje družbe. Za sprejetje trajnostne strategije je pristojno najvišje vodstvo družbe. Pridobili so certifikate ISO 14001, Airport Carbon Accreditation (ACA) druge stopnje in Evropske zelene pisarne. Med mehanizmi za doseganje postavljenih ciljev je zlasti pomembna Zelena ekipa, v katero so vključeni zaposleni iz različnih delovnih okolij. Ekipa oblikuje letni akcijski načrt, med letom spremlja izvajanje načrta in izvajanje ukrepov za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Skrbi tudi za komuniciranje z zaposlenimi, zainteresiranimi javnostmi in sodeluje s programsko shemo ACA.
V kategoriji mednarodno okoljsko partnerstvo smo prejeli tri prijave, kar se morda sliši skromno, vendar je to največ doslej. Zadnja leta so bile prijave v tej kategoriji redke ali pa jih sploh ni bilo. Komisija je izbrala dva finalista, Plastiko Skaza in poznejšega zmagovalca, družbo Iskraemeco.
Kranjsko podjetje se je lani skupaj s štirimi nizozemskimi elektrodistribucijskimi podjetji in danskim proizvajalcem plinskih števcev vključilo v iniciativo Fair Meter, s katero želijo zagotoviti popolno preglednost nabavne verige. Iniciativa zahteva tudi poštene delovne razmere za vse zaposlene v nabavni verigi in uporabo materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Pomembna je tudi zato, ker so v elektronskih izdelkih materiali, kot so zlato, kositer, tantal in volfram, ki jih imenujejo tudi konfliktni materiali. Približno 80 odstotkov nahajališč takšnih materialov je namreč v državah, kjer divjajo konflikti, zato je pomembno preveriti izvor materialov in zagotoviti, da z njihovo nabavo ne podpirajo konfliktov.
Predsednik strokovne komisije, ki je opravila izbor, je Boris Sučić z Instituta Jožefa Stefana, člani pa so Viktor Grilc s Kemijskega inštituta, Peter Novak iz družbe Energotech, Vesna Vidič iz Eko sklada, Antonija Božič Cerar z Gospodarske zbornice Slovenije, Boštjan Podkrajšek z Zavoda za varstvo pri delu in predstavnik Časnika Finance.
