»Zimski paket, ki ga sestavlja osem zakonodajnih aktov, bo močno zaposloval strokovno javnost. Na nekaterih področjih bodo zadeve urejene bolje kot doslej. Pričakuje se natančno urejanje obnovljivih virov energije. Pri tem pa imamo v Sloveniji razmeroma omejene možnosti. Z Naturo 2000 je pokrito 40 odstotkov Slovenije, evropski cilj pri obnovljivih virih pa bi lahko bil ambicioznejši od naših zmožnosti,« je povedal Jože Dimnik, vršilec dolžnosti direktorja Direktorata za energijo pri infrastrukturnem ministrstvu, na forumu Energetika in pravo, ki ga je včeraj organizirala družba Prosperia.
Evropska komisija želi, odjemalcu električne energije omogočiti različne vloge, pa je povedala Mateja Čuk iz Odvetniške pisarne Čuk, ki je podrobneje razložila osnutek direktive o električni energiji.
Predlagani zakonodajni sveženj bo odjemalcu omogočal aktivnejšo vlogo. Osnutek zimske električne direktive med drugim prinaša novo definicijo: aktivni odjemalec je odjemalec - lahko je tudi skupina odjemalcev, ki skupaj nastopajo na trgu -, ki odjema, shranjuje ali prodaja električno energijo, ki jo sam proizvede, ali pa sodeluje s prilagajanjem v drugih shemah energetske učinkovitosti. Takšne aktivnosti odjemalca ne smejo predstavljati njegove pridobitne dejavnosti.
Aktivni odjemalec ni več samo odjemalec, ki odvzema iz sistema in mu je predvsem pomembna varna in zanesljiva dobava električne energije po razumni ceni, kot je bilo določeno v tretjem zakonodajnem svežnju. V osnutku zimskega paketa so vse navedbe o razumni ceni energije črtane. Tudi zato, ker Evropska komisija želi, da se cene energije določajo na trgu, da se ne regulirajo.
Med pomembnimi novostmi iz osnutka zimske električne direktive za odjemalca je tudi opredelitev dinamičnega tarifiranja v pogodbi o dobavi. Cena se bo, če bo osnutek sprejet, določala tako, da bo odražala ceno na sprotnih trgih energije. Gospodinjski odjemalci, ki ne bodo imeli pametnih števcev, ne bodo mogli koristiti dinamičnega tarifiranja. V direktivi je zato določena obveznost, po kateri mora vsak dobavitelj omogočiti dinamično tarifiranje odjemalcu, če bo to želel. Ostaja pa odprto vprašanje, kako bodo to pravico uveljavljali odjemalci, ki še ne bodo imeli vgrajenega pametnega števca.
Električna direktiva uvaja tudi pojem agregatorja, ki naj bi bil v osnovi tržni udeleženec in naj bi agregiral ponudbo proizvedene energije ali povpraševanje po energiji. Kot nekakšen agregator je lani nastopila Zveza potrošnikov Slovenije. Agregator lahko nastopa tudi neodvisno od volje dobavitelja, provizije agregatorja dobavitelju pa so razen v izjemah prepovedane.
Paket zakonov govori tudi o samooskrbi z električno energijo, bistvena sprememba pa je, da neto merjenje ne bo dovoljeno. Pri nas ga je uveljavila uredba o samooskrbi, sprejeta letos januarja, ki določa, da se proizvajalcem iz naprav za samooskrbo obračuna elektrika in omrežnina le kot razlika med prevzeto in oddano elektriko. Osnutek nove evropske električne direktiva neto merjenje izrecno prepoveduje. »Treba bo povrniti distributerjem stroške, ki jih s takšno razpršeno proizvodnjo povzročajo sistemu mali proizvajalci. Osnutek direktive namreč določa, da bodo mali proizvajalci zavezani k plačevanju določene omrežnine glede na oddano kot tudi prevzeto električno energijo iz sistema. Bistvena razlika od ureditve samooskrbe pri nas je tudi, da bo lahko proizvajalec višek električne energije, proizvedene v samoskrbi, na trgu tudi prodal,« je razložila Čukova.
