Osnutek uredbe po besedah Cveta Žalika predlaga, da bi mešane komunalne odpadke obdelovali le v centrih za ravnanje z odpadki, ki morajo zagotavljati tako mehansko kot biološko obdelavo odpadkov, kar pa za Maribor in podravsko regijo pomeni ustavitev vseh projektov na področju odpadkov, vključno z načrtovano sortirnico.
Neenakopraven položaj regije so, kot je dodal direktor javnega komunalnega podjetja, prepoznali tudi večina lastnikov Snage in Mestna občina Ptuj, ki je z njimi oktobra lani podpisala pismo o nameri o obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v mariborski sortirnici. Predsedniku vlade Miru Cerarju so zato danes poslali pismo, v katerem ga prosijo za urgentni sestanek, na katerem mu bodo predstavili svoje nezadovoljstvo s takšnim posegom v pristojnosti lokalne skupnosti.
V Snagi trdijo, da uredba v sedanji obliki ne prinaša nič drugega kot višje cene ravnanja z odpadki, saj bodo prisiljeni odpadke voziti v enega od že obstoječih centrov za ravnanje z odpadki po državi, pa čeprav regija ustvarja takšno količino odpadkov, da je investicija v lastno sortirnico ekonomsko nedvoumno in povsem upravičena.
Maribor je že leta 2015 sprejel krožno gospodarstvo kot krovno strategijo ravnanja z odpadki, idejni vodja projekta Wcycle Mirko Šprinzer pa je danes poudaril, da se je Maribor s tem odločil, da bo iz problema odpadkov ustvarjal priložnosti.
"Na odpadke gledamo kot na jutrišnje surovine, s čimer podiramo koncepte vseh obstoječih centrov. Naš projekt je onemogočen, čeprav je ekonomsko vzdržen. Podravska regija ustvari približno 140.000 ton mešanih komunalnih odpadkov letno, kar predstavlja masni tok, ki zadošča lastni napravi," trdi Šprinzer.
Ob tem je še izpostavil, da so že obstoječi centri za ravnanje z odpadki takšni, da bodo potrebni nadgradnje, saj so prišli do skrajnega roba ločenega zbiranja na izvoru, torej v gospodinjstvih, to pa pomeni, da bi, glede na predlagano uredbo, Mariborčani preko svojih položnic morali plačevati celo drage investicije drugih.
Na pobudo državnega svetnika Rudija Matjašiča je državni svet nedavno sprejel sklep, s katerim pristojnemu ministrstvu predlaga, da v prehodnih določbah uredbe določi, da lahko projekte, ki so bili začeti pred njenim sprejetjem, zaključijo po doslej veljavnih predpisih.
Matjašič je hkrati poudaril, da se Slovenija, glede na predlog uredbe, očitno deli na državljane, ki so imeli srečo, da živijo v bližini centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, saj je njihova občina zgradila samozadosten, čeprav ne ekološko optimalen sistem ravnanja z odpadki, in na državljane, ki te sreče niso imeli in bodo vedno odvisni od drugih občin, njihovih pogojev in zahtev, čeprav imajo zadosten potencial za gradnjo lastne naprave.
Del odgovornosti za to, da v Mariboru še vedno niso realizirali projekta toplarne, bodo morali prevzeti tudi v lokalnem okolju. Za 12,5 milijona evrov vreden objekt ob Tržaški cesti na Teznem, so že leta 2014 izbrali gradbeno podjetje Kostak iz Krškega, po prvotnih načrtih bi že nekaj mesecev morala poskusno delovati. Nazadnje se je lani zapletlo v mestnem svetu, saj ta ni soglašal z najemom posojila, ob tem pa v Snagi še vedno čakajo na okoljevarstveno dovoljenje.
