Zadruga kot organizacija se je tedaj zdela najprimernejša oblika za razvoj doline in nujna za izvajanje projekta Celovit razvoj Trente, Soče in Lepene. Krajani Soče in Trente so iskali obliko organiziranosti, ki bo imela vpliv na vse dogajanje v dolini, in bo delovala tako horizontalno kot vertikalno, to pomeni med krajani in navzgor do državnih institucij. Odločati mora o vseh vprašanjih, ki zadevajo dolino, od najosnovnejših, vsakdanjih problemov, do globalnih razvojnih vprašanj. Imeti mora ključno besedo pri odločanju o usodi doline.
Kako ustanoviti zadrugo
Po slovenskem zakonu o zadrugah lahko zadrugo ustanovijo najmanj trije ustanovitelji. Ustanovitelji so lahko fizične oziroma pravne osebe, ki pa morajo biti poslovno sposobni. Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta o ustanovitvi. Zadruga potrebuje občni zbor, kot najvišji organ zadruge; upravni odbor, katerega predsednik je predsednik zadruge; nadzorni odbor; direktorja zadruge, ki organizira in vodi redno delo zadruge.
Vsak član zadruge mora vpisati en delež. Član vplača delež v denarnem znesku, lahko pa plača delež tudi v nedenarnem znesku, ki je izražen v denarni vrednosti. Vrste nedenarnih deležev so bile v Zadrugi Soča-Trenta razne služnosti, pravica do prehoda preko zemljišča, najem nepremičnine, pravica do uporabe nepremičnine in stvari, mnogotera priložnostna dela.
Premoženje zadruge predstavljajo stvari, pravice in denar. Viri zadružnega premoženja so deleži članov in drugi viri, ki jih je zadruga pridobila. Namen zadruge je pospeševanje gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.
Zakaj so ustanovili zadrugo v Trenti
Članstvo v Zadrugi Soča-Trenta vključuje okoli 50 gospodinjstev iz celotnega območja. Registrirana je bila predvsem za investicije v razvoj pa tudi za gospodarjenje z gozdovi, pašniki in vodami, ki so v državni lasti ali javno dobro na podlagi koncesijskih pogodb, za opravljanje skupnih dejavnosti v dolini: turistično posredovanje in komunalo, za proizvodne dejavnosti ter promet blaga in storitev na trgu, za varstvo naravne in kulturne dediščine, za kmetijstvo in izobraževanje.
Zadruga Soča-Trenta pokriva zelo široko področje dejavnosti, izpeljala je veliko projektov, manjših in tudi bolj odmevnih ter dosegla veliko prepoznavnost. Zaradi usmerjenosti v razvoj in pomoč domačinom, je imela Zadruga Soča-Trenta vpliv in široko podporo v javnosti in pri institucijah na različnih ravneh.
Temelj mala hidroelektrarna
Pomemben razlog za ustanovitev zadruge Soča-Trenta je bila tudi gradnja male hidroelektrarne (mHE) Krajcarca. Izhodišče je bila uporaba virov v največji možni meri v prid domačinov in razvoja doline. mHE Krajcarca je vodni vir, hidroelektrarna in proizvaja elektriko za celotno lokalno skupnost. Krajcarca je bila temeljni kamen Zadruge Soča-Trenta, slednja jo v celoti upravlja in razpolaga z njo ter prevzema vse obveznosti, ki iz tega sledijo.
Hidroelektrarna je začela z delovanjem leta 1996, lansko leto 13. julija so praznovali dvajseto obletnico obratovanja in to je bila priložnost, da so se spomnili in zahvalili vsem, ki so pri njeni izgradnji kakorkoli sodelovali. Izgradnja Krajcarce je bila ambiciozen in velik projekt. Imeli so mnogo težav, od naravovarstvenikov, ki so jih milo rečeno napadli po turško z ognjem in mečem in trkali na njihove vesti, do raznih uslužbencev parkov ter ministrstva za okolje in para-institutih, ki so se jih privoščili na različne načine.
Številni zapleti pri gradnji
Zapleti pri gradnji mHE Krajcarca, ki jih ni zakrivil investitor, so povzročili velike finančne obremenitve. Zadruga je bila v velikih dolgovih, deset let so delali le za upnike in se trudili ohraniti mHE v rokah domačinov. Marsikdo ni verjel, da bodo uspeli. Preveč je bilo zapletov, spotikanj in oviranja. S poleni, ki so stalno frčala pod noge, bi se lahko cela dolina ogrevala nekaj zim, in to takšnih kot so bile nekoč, ko je vsaka domačija pokurila dvajset ali več metrov drv.
Siniša Germovšek, ki je bil dvajset let direktor Zadruge Soča-Trenta, danes pa je njen član, meni, da je bil vsak korak potreben, četudi mučen in včasih izguba časa, a trajnostni razvoj potrebuje čas in je zato lahko trajen. Z izgradnjo in delovanjem so želeli olajšati pot vsem onim, ki bi želeli koristiti naravne vire pošteno in korektno.
Legenda, ki je elektrarni dala ime
Hidroelektrarna je dobila ime po mitski zgodbi. Stara ženica in njen mož sta po dolgi poti utrujena prišla do reke, iz katere sta zajela čašo vode. Mož je bil nad popito vodo tako navdušen, da je dejal: “Ta voda je tako imenitna, da je vredna vsakega krajcarja!“ Iz žepa je potegnil svoj poslednji krajcar ter ga vrgel v reko. Po tem znamenitem krajcarju je mHE Krajcarca dobila svoje ime.
Zadruga Soča-Trenta je malo hidroelektrarno Krajcarca zgradila z namenom, da bo »kovala krajcarje« za dolino in njene ljudi in zastavljeni cilj je bil večinoma dosežen. Trajnostna gradnja mHE Krajcarca pa je prepričljiv dokaz, da so spoštovali dediščino prednikov, ki so živeli v zglednem sožitju z naravo in svojim okoljem.
Tudi trgovina in pomoč v nesreči
Leta 2016 je Zadruga Soča-Trenta v vasi Soča odprla tudi sodoben market. Eden izmed najlepših predelov Slovenije, dolina Trente, je bila več let brez trgovine. To je negativno vplivalo tudi na razvoj turizma. Poleg domačinov so osnovno preskrbo najbolj pogrešali obiskovalci v kampih in počitniških domovih. Zadruga Soča-Trenta je delovala tudi na področju socialne pomoči in socialnega varstva. Pomagala je dvema družinama, njuna člana sta leta 1997 po žledolomu čistila gozd, odlomila se je bukova korenina ter ju pokopala pod seboj. Velika tragedija za Trento. Družina enega od umrlih je gradila hišo in Zadruga Soča-Trenta ji je pomagala hišo dokončati. Našla je donatorje in priskrbela ves material.
Razvojna Zadruga Soča-Trenta je odličen primer, kako ljudi združiti, jih v težkih razmerah spodbujati k vztrajanju in obenem voditi premišljeno poslovanje za blaginjo vseh članov in domačinov. Takšnih zadrug je v Sloveniji zagotovo premalo in bi bilo spodbudno, če bi jih ustanavljali ter s skupnimi močmi pripomogli k boljšemu izkoriščanju naravnih virov, pomembnih za trajnostni razvoj in zeleno gospodarstvo. Če želimo Zemljo ohraniti in z njo živeti v sožitju, moramo sprejeti, kar ponuja narava. Domačini iz Trente in njihovo zadružno delovanje so lahko zgled.
