Kot je razvidno iz vabila, so na javno predstavitev povabili predstavnike gospodarskega in kmetijskega ministrstva, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter pripravljavce občinskega prostorskega načrta in poročila o okoljskih vplivih projekta na okolje. Poleg vprašanj civilnih pobud še vedno ni rešen niti odkup vseh zemljišč.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v zvezi s tem za STA že v sredo dejal, da še vedno verjame, da jim posebnega Magninega zakona za razlastitev tistih, s katerimi se jim še ni uspelo dogovoriti, ne bo treba uveljaviti v praksi. Ob tem je še dodal, da vse, kar počnejo, delajo po slovenski zakonodaji, in verjame, da pri tem tudi maksimalno ščitijo okolje.
"Še vedno sem optimist in verjamem, da bomo investicijo pripeljali do konca oziroma jo začeli izvajati julija letos. Verjamem tudi, da bomo dobronamerne civilne iniciative prepričali ter jim dokazali, da vse, kar počnemo, res počnemo v okviru visokih okoljskih standardov, ki jih predvideva slovenska zakonodaja. Tisti, ki imajo pa drugačne namene, pa težko pomagam," je še dodal minister.
V zadnjih tednih se je v krajih okoli bodoče proizvodne cone, kjer je v najboljšem primeru načrtovanih celo do 3000 novih delovnih mest, predvsem v Miklavžu, Rogozi in Račah, organiziralo kar nekaj civilnih pobud, napovedujejo jih tudi v Slivnici in Hočah. Prejšnji teden je okoli sto občanov Rogoze zahtevalo ohranitev gozda, ki je predvideno za sekanje in vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč, čeprav ne želijo rušiti Magninega projekta.
Poslanska skupina SDS pa je v torek zahtevala sklic nujne seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri bi obravnavali vpliv gradnje obrata Magne na okoliško kmetijsko, gozdno in okoljsko življenje. Skrbi jih namreč krčenje kmetijskih zemljišč in morebiten posek Rogoškega gozda.
