Poleg ekološke pridelave krepita dodano vrednost vina tudi uveljavljeni blagovni znamki vina in vinskega okoliša, ugotavlja Frešer, ki je vinogradniški del družinske kmetije na obronkih Pohorja prevzel leta 2007.
Frešer obdeluje 15 hektarjev vinogradov, od tega je deset hektarjev rodnih, na petih hektarjih pa so mladi nasadi, ki bodo rodili čez dve ali tri leta. Lani so pridelali dobrih 35 tisoč litrov vina, zaradi pomladanske pozebe in poletne toče so izgubili okoli 20 odstotkov pridelka. Letošnja pozeba jim bo odnesla okoli 30 odstotkov pridelka.
Pridelajo od štiri do pet ton grozdja na hektar, odvisno od sorte in vremenskih razmer. Največ pridelajo laškega rizlinga, sledijo sauvignoni, muškati in renski rizlingi. Od rdečih sort pridelujejo modri pinot. Nobena sorta ne prevladuje izrazito.
Za prodajo vina je pomembna tudi okolica
Pri vinogradništvu se je treba ukvarjati tudi z razmišljanjem okolice. Kraj mora živeti z vinom, prebivalci morajo v vinu prepoznati prednosti in dodati tudi svojo ponudbo, na primer mesnine, sire in drugo, ugotavlja Ritoznojčan. »Če hočeš vino dobro prodajati, potrebuješ celotno zgodbo.« Vendar pa se na obronkih Pohorja z vinogradništvom ukvarjajo predvsem starejši, mlajši nimajo znanja in tudi ne ambicij.
K zgodbi sodi tudi organizacija dogodkov in degustacij, Matjaž Frešer pa ponuja tudi suhomesne izdelke in sire iz mleka z bližnje bratove kmetije. Frešer je lani prejel nagrado za inovativnega mladega kmeta, s podelitvijo nagrade so pokazali, da je s kmetijstvom mogoče preživeti, spodbujajo pa tudi spoštovanje do mladih kmetov. Na Frešerjevi kmetiji sta dve delovni mesti, za Matjaža in partnerico, sčasoma pa bodo zaposlili še tretjo osebo.
Logotip z družinskim grbom
Blagovno znamko Vino Frešer je ustvarjal deset let in zdaj daje rezultate. V logotipu so uporabili družinski grb. Vino je prepoznavno, ponujajo ga v gostilnah in restavracijah po vsej Sloveniji, razen na Primorskem. »Tam so še večji lokalpatrioti, kot smo mi,« se pošali Frešer.
Ekološko pridelavo je začel poskusno leta 2011, naslednje leto je vložil zahtevek za ekološki certifikat, letos bo lahko uradno ponudil ekološko letino. Za takšno pridelavo se je odločil, ker s količino ne more konkurirati, zlasti ne na svetovnem trgu, »lahko pa s kakovostjo«. Z ekološkim pristopom se bo dodana vrednost vina še povišala, ne samo v Sloveniji, tudi drugje, je prepričan Frešer. Vinsko klet so postavili leta 2007, letos jo bodo razširili. Zmogljivost kleti je 70 tisoč litrov, od tega je 60 tisoč litrov v nerjavečih posodah, dobrih deset tisoč litrov pa v lesenih sodih.
